Kdo lahko postane kandidat za faco leta?

To je lahko učenec ali učenka, ki uživa določene rezultate in se trudi na področju športa, umetnosti, znanosti, družbene angažiranosti, inovativnosti ali česar koli drugega. Ker je prireditev vsako leto decembra, se izbirajo face od decembra preteklega leta do novembra tekočega leta.

Face leta 2024 so ...

- Neža Pivk, (aktivna na področju hendikepiranih)
- Tavi Ray Samara (navdušenec nad morskim svetom )
- Tia Novak (prostovoljka)
- Aleksandra Lipovec Garcia (prostovoljka)
- Zara Kregar (pevka)
- Domen Pehani (študent prvega letnika AGRFT, ki piše tudi poezijo)
- Iris Baruca in Lea Vatovec (inovatorki, ki sta razvili aplikacijo Phoneout, ki mlade spodbuja h gibanju in zmanjšanju uporabe družbenih omrežij)
- Maša Žlavs (programerka, ki se ukvarja z legorobotiko)
- Živa Remic (rekorderka v atletiki)
- Lara Gantar (ustvarjalka v cirkusu)
- Ema Jakša (šahistka)
- Katja Kraševec (predsednica šolskega parlamenta)
- Martin Hrovat (jadralni letalec, igra tudi orgle, tenis ter raziskuje 3D tehnologijo)

V komisiji, ki izbere 12 fac, ki se nato predstavijo vsako leto decembra v sklepni prireditvi faca leta so: predsednica ZPMS Darja Groznik, psihologinja Mateja Štirn iz ISA instituta, pisatelj Primož Suhodolčan in voditeljica prireditve, gimnazijka Taja Zidanšek, ter odgovorna urednica Časorisa dr. Sonja Merljak Zdovc.

Nekateri od fac leta 2024 so spregovorili tudi za RTV Čist hudo in odgovorili na nekaj vprašanj. Vas zanima, kaj so povedali?

Fotografija nastala na enem od tekmovanj v legorobotiki. Foto: Maša Žlavs, osebni arhiv

Maša Žlavs se je razgovorila o legorobotiki

"Najbolj zanimivo pri legorobotiki se mi je zdelo programiranje. Možnost, da napišeš kodo in vidiš, kako se robot premika ter opravlja naloge, je bila zame nekaj posebnega. Vsaka misija je predstavljala izziv, kjer je bilo treba razmišljati, načrtovati in preizkušati različne rešitve. Prav ta proces iskanja najboljših rešitev in natančnost, ki jo zahteva programiranje, sta me najbolj pritegnila."

Kje in kako sama vidiš prihodnost v legorobotiki?
"Čeprav se trenutno z legorobotiko ne ukvarjam več, ker sem zapustila šolo, kjer je delovala ekipa, menim, da ima legorobotika svetlo prihodnost. Gre za področje, ki spodbuja mlade k inovativnosti, tehnološkemu razmišljanju in timskemu delu. Prepričana sem, da bodo podobni projekti še naprej navduševali mlade in jih usmerjali v tehnične poklice. Tudi meni je legorobotika odprla vrata v svet tehnike in me spodbudila, da se vpišem na tehnično šolo, kjer lahko razvijam svoje znanje programiranja in tehnologije."

Foto: Maša Žlavs, osebni arhiv
Ekipa Black&White na I. OŠ Celje, ki je v legorobotiki prejela tudi nagardo. Foto: Maša Žlavs, osebni arhiv

Kako potekajo vaje urjenja v tej disciplini?
"V projektu FLL, katerega del sem bila, je šlo za intenzivne priprave. Robot mora opraviti misije, ki so določene za vsako sezono, v omejenem času dveh minut in pol. To zahteva veliko natančnosti in prilagajanja. Na vajah smo se osredotočali na izboljšanje konstrukcije robota in njegovih nastavkov ter na optimizacijo programov, ki smo jih pisali za posamezne misije. Treningi so vključevali tudi vaje hitre menjave nastavkov v bazi, saj je časovna omejitev ključna. Vse to je zahtevalo veliko poskusov, analiz in timskega sodelovanja."

Vadiš doma ali v okviru šole, kakšnega tečaja in rednih dogodkov?
"Z legorobotiko sem se ukvarjala izključno v okviru projekta FLL, kjer sem bila članica ekipe Black&White na I. OŠ Celje. Z ekipo smo sodelovali na številnih državnih in svetovnih tekmovanjih, kjer smo dosegli odlične rezultate in naslove. Ta izkušnja mi je dala veliko znanja in motivacije za nadaljnje izobraževanje na tehničnem področju."

Martin Hrovat zelo obožuje letalstvo. Foto: Martin Hrovat, osebni arhiv

Martin Hrovat je faca leta, ki se ukvarja z letalstvom

"Za letalstvo sem se odločil zaradi samega zanimanja za aeronavtiko, ki je izhajalo iz začetkov, ko sem veliko časa v mladosti prebiral o vesolju/raketah in to se je kasneje razvilo v splošno zanimanje do letenja, ki ga je še naprej krepil dostop do virtualnega letenja (simulacijskih iger o letalih) in pa kasneje tudi sodelovanje na letališču pred začetkom šolanja.

Najbolj privlačen del letenja je vsekakor sam občutek. Ko človek prvič izkusi letenje, pa tu ne govorim o komercialnih letih, temveč to samostojno stran letalstva, resnično vidi, kaj pomeni biti svoboden v našem 3-dimenzionalnem svetu, in kot je že DaVinci rekel, da boš od tedaj hodil po svetu z očmi uprtimi v nebo. V prihodnosti je moj sedanji načrt morebitna zaposlitev kot vojaški pilot."

Tia Novak, faca leta, ki je prostovoljka

Kot je povedala, je prostovoljstvo zanjo sprostitev in občutek, da ves čas delaš nekaj prav: "Ob prostovoljnem delu res lahko pokažeš svoje najboljše lastnosti. Marsikomu lahko polepšaš dan, poskrbiš za dobro voljo, poskrbiš, da se na stran potisnejo stiske in skrbi, pa čeprav samo za nekaj trenutkov."

Tia je mnenja, da je prostovoljstvo delo, ki jo zelo napolni in osreči. Foto: Tia Novak, osebni arhiv

V čem vidiš največ pozitivnih lastnosti pri prostovoljnem delu?
"Najbolj se mi zdi pomembno, da pomagam. Mlajšim otrokom pri nalogah, z njimi se igram, jih pospremim v glasbeno šolo in podobno. S starejšimi, v Domu upokojencev igram šah ali kakšno drugo družabno igro, skupaj z njimi praznujem rojstne dni, pomagam pri organizaciji dogodkov zanje in na njih tudi sodelujem. Dandanes si med seboj premalo pomagamo, ne cenimo dovolj osnovnih vrednot."

Si mnenja, da bi v Sloveniji moralo biti še več prostovoljnih društev in organizacij?
"Težko bi rekla, da jih mora biti še več, jih je že kar precej. Bolj verjamem v to, da jih je potrebno na nek način bolj približati ljudem, sploh otrokom. Marsikdo ne ve, kam in na koga se obrniti, ne vedo komu zaupat. Zato se mi zdi, da bi se o tem moralo več govoriti, bolj predstavljati različne možnosti prostovoljstva in vključitve vanj."

Samo prostovoljstvo kot že ime pove, ni plačano v denarni obliki. Je pa plačilo gotovo v drugih oblikah, ki so bolj na ravni zadovoljstva in osebnih razlogov. Kaj bi lahko rekla, da je to pri tebi?
"Jaz sem najbolj srečna, ko me mlajši otroci, katerim pomagam, objamejo ko me kjerkoli srečajo. Ko odidem iz Doma upokojencev, je moje srce polno. Ker vem, da sem nekomu polepšala dan. To mi starostniki sami povedo. Te občutke je težko opisati z besedami, ampak res te to napolni z neko posebno energijo. Tako kot jaz njim polepšam dan, ga tudi oni meni. Tega ne odtehta noben denar."

Foto: Aleksandra Lipovec Garcia, osebni arhiv

Aleksandra Lipovec Garcia, ki je prav tako prostovoljka, je tudi povedala svoje razloge za to delo

"Prostovoljstvo je zame zabavna dejavnost, ki se je rada udeležim za moje boljše počutje. Že v petem razredu sem začela s tem, da sem pomagala učiteljicam v dežurstvu, ko sem obiskovala nižje razrede. Kasneje sem začela s prostovoljstvom tudi v domu upokojencev, ker si vsak zasluži pomoč."

V čem vidiš največ pozitivnih lastnosti pri prostovoljnem delu?
"Zdi se mi, da je pri prostovoljstvu najbolj pozitivna stvar, da lahko komur koli polepšam dan. Npr. ko grem v nižje razrede pomagat mlajšim otrokom, starejšim pa pomagam v domu upokojencev in tudi zunaj šole kdaj komu pomagam, ko me kdo prosi za pomoč."

Povedala je še, da je dodatna pomoč vedno zaželena: "Mogoče bi si med seboj lahko tudi začeli bolj pomagati, ker nekateri pač potrebujejo več pomoči, kot drugi, ne pa da samo razmišljamo, da bodo za čisto vse poskrbele organizacije, ker moramo vsaj nekaj malega narediti za dobro vseh." Za konec je še dodala: "Meni se vse poplača z nasmehom ljudi na obrazu, ko jim pri nečem pomagam ali se igram z njimi. Osebno se mi zdi, da je moje plačilo samo to, da lahko v mojem prostem času delam dobre stvari drugim in se konec koncev jaz boljše počutim."

Foto: Katja Kraševec, osebni arhiv

Tudi Katja Kraševec se med drugi ukvarja s prostovoljstvom. Kakšna pa je njena zgodba?

Pravi, da tudi njej prostovoljstvo pomeni zelo veliko, saj se zaradi tega počuti zelo dobro, ker pomaga drugim ljudem. Poleg tega pa se tudi veliko nauči in rada vidi druge ljudi srečne in nasmejane. "Ena večjih pozitivnih lastnosti je tudi to, da ljudi osrečiš s tem, ko porabiš nekaj svojega prostega časa za pomoč drugim. Pri prostovoljstvu mi je všeč tudi, da spoznaš veliko ljudi in se zelo zabavaš. Čeprav je kdaj težko delati dolgo, v sebi občutiš zadovoljstvo," je še dodala. O samem prostovoljstvu v Sloveniji, je Katja povedala, da je že zdaj veliko prostovoljskih društev, ampak vedno tudi pravijo, da prostovoljcev ni nikoli preveč. "Misel na to, da si nekomu pomagal, je nekaj, kar vzbudi zadovoljstvo in srečo. Zadnje čase pa tudi opažam, da ljudje vedno več vidijo v denarju oz. materialnih stvareh, kar je žalostno," je sklenila svojo misel.

Sklepne prireditve Faca leta 2024 se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Foto: Časoris
Katja Kraševec je kot faca leta bila tudi gostja Radia Koper. Foto: Katja Kraševec, osebni arhiv
Faca leta 2024: Face se predstavijo
Faca leta 2024: Kaj bi lahko odrasli spremenili na področju, s katerim se face ukvarjajo?