Skrbi glede političnega dogajanja so pri ljudeh dandanes zelo pogoste, saj skoraj ne mine dneva, ko ne bi slišali negativnih novic na območjih, kjer so vojne in različna politična nesoglasja. Ker gre za precej dolgotrajne politične procese, jim seveda niti osnovnošolci ne morejo ubežati, saj je branje novic in gledanje dnevnoinformativnih oddaj, namenjeno tudi njim.

Skrbi pa povzročajo občutek negotovosti in pomanjkanja nadzora vpliva na naše razpoloženje. Prav tako se počutimo ogrožene in v nevarnosti. Žalostni smo in nemočni, ker lahko samo opazujemo, dejansko pa ne moremo stanja popraviti oziroma odpraviti.

Kaj sploh je skrb? za kakšno čustvo gre?

Skrb je naravno čustveno stanje, ki izhaja iz naše sposobnosti predvidevanja, načrtovanja in sočutja. Skrb je del spektra čustev, ki nam pomagajo preživeti, saj nas spodbuja k reševanju težav in izogibanju nevarnostim.

Skrb se pogosto nanaša na negotovost ali strah pred nečim, kar se še ni zgodilo, ampak bi se lahko zgodilo. Lahko vključuje tesnobo, strah, občutek nemoči, pa tudi ljubezen ali sočutje, ko skrbimo za druge. Če je skrb uravnotežena, nas lahko spodbudi, da sprejmemo odločitve in ukrepamo za izboljšanje položaja.

Skrb ima evolucijski pomen, saj nas pripravlja na možne nevarnosti in nas spodbuja, da se osredotočimo na reševanje težav. Je način, kako naše telo in možgani mobilizirajo energijo za soočanje z izzivi ali zaščito drugih.

V grobem poznamo dve vrsti skrbi:

Konstruktivna skrb: Pojavi se, ko premislimo o rešitvah in ukrepamo, da preprečimo ali ublažimo težave.
Pretirana skrb (anksioznost): Pojavi se, ko nas skrbi preplavijo, ne najdemo rešitev ali pa se osredotočamo na stvari, ki jih ne moremo nadzirati.

Žal se kljub temu, da imamo izjemno tehnologijo in znamo ozdraviti marsikatero bolezen, na svetu dogajajo tudi slabe stvari. Učenci z Osnovne šole Koroški jeklarji so za oddajo Infodrom povedali, kaj jih najbolj skrbi.