Najprej malo razmislite, potem pa preverite, ali ste imeli prav.

Jezik je temeljno sredstvo sporazumevanja med ljudmi. Z jezikom se opisujejo stvari, dejanja ali abstraktni pojmi. Poznamo tudi znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhi in naglušni ljudje. Prav tako obstajajo tudi glasbeni jezik, likovni jezik, v matematiki in računalništvu, umetni oziroma formalni jeziki, med katere sodijo tudi programski jeziki. Tudi živali poznajo neko vrsto jezika, da se lahko sporazumevajo med seboj.

Kdaj točno je nastal jezik, ne vemo. Razlage so različne. Znanstvenik Stephen Anderson na primer meni, da se je jezik pojavil pred 60.000 do 100.000 leti in da je možno, da imajo vsi jeziki sveta skupnega prednika.

Kakšen je bil vaš odgovor na vprašanje, koliko jezikov je na svetu?

Jezikoslovci ocenjujejo, da na svetu obstaja kar okoli 7.000 jezikov, a 90 odstotkov izmed njih jih govori manj kot 100.000 ljudi. Na svetu je veliko jezikov, ki jih govorijo številna plemena in ki še niso raziskani.

V šolah in po svetu nasplošno je najbolj pogosta in priljubljena angleščina, ki se je uči okrog 16,7 milijona vseh osnovnošolcev v Evropi.

Ste že slišali za mrtve in umetne jezike?

Mrtvi jeziki so tisti, ki se ne govorijo, a so pomemben del zgodovine in nam pomagajo spoznavati preteklost. Eden takšnih je latinščina. Umetni jeziki so tisti, ki niso naravni, ampak so ustvarjeni načrtno. Eden teh je esperanto. Njegovi ustvarjalci so želeli ustvariti jezik, ki bi ga razumeli prav vsi. To bi bilo seveda mogoče le, če bi se ga prav vsi tudi naučili.

Kateri jezik torej govori največ ljudi? Angleški? Odgovor je napačen.

Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina. Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški je na drugem mestu, sledijo pa še španski, hindijski, arabski, bengalski, ruski, portugalski, japonski, nemški in francoski jezik.

V Evropski uniji je trenutno 24 uradnih jezikov, med njimi je tudi slovenščina. Naš jezik ima 48 narečij in govorov. Narečnih skupin je sedem: dolenjska, gorenjska, koroška, primorska, štajerska, panonska, rovtarska. Ker je jezik živ, se ves čas spreminja. Tako veliko vas mladih uporablja besede, ki jih vaši starši ali stari starši niso nikoli. Pa četudi vse tri generacije živite v isti vasi ali celo isti hiši.

Jeziki v evropski uniji so: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina.

Na svetu obstaja torej približno 7.000 jezikov

Število jezikov se skozi čas spreminja zaradi različnih dejavnikov, kot so urbanizacija, globalizacija, izumiranje jezikov in drugi družbeni ter politični vplivi. Nekateri jeziki imajo veliko število govorcev, kot so kitajščina, španščina, angleščina in hindi, medtem ko imajo drugi zelo malo govorcev ali so celo na robu izumrtja. Jeziki se običajno delijo v različne jezikovne družine, ki temeljijo na skupnih zgodovinskih koreninah.

Na primer, indoevropska jezikovna družina vključuje jezike, kot so angleščina, španščina, ruščina in hindi. Druga znana jezikovna družina je sino-tibetanska, ki vključuje različne oblike kitajščine in tibetanščine.

Pomembno je tudi omeniti, da večina svetovne populacije govori nekaj sto najbolj razširjenih jezikov, medtem ko večina jezikov, ki obstajajo, govori razmeroma manjše število ljudi. Mnogi manjšinski jeziki so pod pritiski prevladujočih kultur in jezikov, kar vodi do jezikovnega izumiranja.

Poleg tega ima vsak jezik svoje specifične izraze, strukture in koncepte, ki lahko obogatijo človeško razumevanje sveta. Večjezičnost in medkulturna izmenjava prispevata k večjemu razumevanju in spoštovanju med različnimi kulturami in narodi. Skratka, jezikovna raznolikost je dragocen del človeške civilizacije, ki ga je vredno ohraniti in negovati.