Na OŠ Nove Fužine je 13. novembra potekal dan znanosti. Prav vsi razredi so ob pomoči učiteljev in zunanjih mentorjev spoznavali znanost in "znanstvene izdelke"na teoretičen in praktičen način.

Prvi razredi so spoznavali arhitekturo, drugi razred se je seznanjal s podjetniškim inkubatorjem in robotiko, tretji so si ogledali film in ustvarjali filmske animacije ter izdelovali milo iz naravnih materialov.

V drugi triadi so četrti in peti razredi iz lego kock izdelovali lego robotiko, šesti razred pa posebne bobne iz kozje kože in glinenih posodic.

Sedmi razredi so opazovali zvezde in spoznavali planetarij, osmi in deveti razredi pa so prav tako iz lego kock izdelovali lego robotiko na precej visokem nivoju. Izdelali so namreč pravi avtomobil, ki je lahko vozil v vse smeri in imel senzorje za premagovanje ovir.

Pomen naravoslovnih znanosti

"Na osnovni šoli Nove Fužine smo pripravili Dan znanosti, katere namen je, da se učenci seznanijo z znanostjo, se pravi, da izvedo, kaj znanost sploh je, da se na lastni koži prepričajo, da je znanje zelo pomembno. Namreč, če želiš postati znanstvenik, inženir in podobno (ker računalniki so vedno bolj naša realnost), je treba znati matematiko in ostale predmete. Dan znanosti jim pomaga, da vse skupaj ponotranjijo in da vidijo, da se pri tem lahko tudi zabavajo. V dopoldanskem času smo ob pomoči zunanjih izvajalcev organizirali različne delavnice za posamezne razrede, glede na njihovo predznanje, torej česar vse so sposobni, popoldne pa so učenci predstavili vse te dejavnosti staršem. Učitelji smo poskrbeli tudi za to, da smo fotografirali njihovo delovanje, posneli kratke filmčke in vse to bo predstavljeno širši javnosti," je razložila profesorica slovenščine na OŠ Nove Fužine, Nina Štrumbelj.

Učencem je programiranje v veselje

Kot smo se lahko na lastne oči prepričali, so učenci zelo uživali ob programiranju in spoznanju, da avto ne bo deloval, če ne bodo vse žične komponente med seboj povezane tako, kot je to treba. Naučili so se, da je treba kakšno stvar popraviti, če ne deluje in najti napako v postopku, če nekaj ne deluje pravilno. Ravno iz praktičnega dela so se naučili največ, prav tako pa so povedali, da se zavedajo tudi, da je pomemben teoretičen del, saj morajo najprej na teoretični ravni razumeti, kako kaj deluje.

Lego kocke s "pametnimi" dodatki, ki ustvarijo gibajoč predmet

"Danes imamo tehnični dan in učenci se učijo programirati s kockami. Na začetku spoznajo vse funkcije, kako povezati kocke s tablico in kako sprogramirati nek predmet s pomočjo kock. V tej šolski uri se učimo programirati barvni senzor, potem naslednjo uro bodo pa še sprogramirali nekaj drugega. Delali bomo namreč zabaviščni park in vsak bo imel svojo temo, eni bodo izdelali vrtiljak, drugi gugalnico, eni vstopnice in podobno. Eden od takšnih projektov je tudi izdelava trgovine, kjer učenci izdelajo voziček, ki se vozi gor in dol, naročila pa se tudi skenirajo," je na vprašanje, kako poteka programiranje iz lego kock, povedal mentor in izvajalec delavnic, Nik Pirc.

Približati naravoslovje vsem mladim, tudi dekletom

Kot je povedala Anja Erjavec, vodja projekta Dan znanosti: "Namen današnjega dne, ki je del projekta Erasmus + Rosa je, da dvignemo naravoslovno pismenost učencev, da izboljšamo in povečamo integracijo digitalnih tehnologij v samo poučevanje in predvsem ta, da spodbudimo dekleta in jih navdihnemo za poklice, ki so bolj naravoslovne, inženirske narave.
Gre za ozaveščanje mladih, predvsem tudi deklet, da bi se v nadaljevanju šolanja bolj številčno odločale za naravoslovne smeri študija in opravljanje teh poklicev. Sicer pa je namen robotike tudi ta, da se naravoslovne znanosti približajo vsem učencem."