Banane rastejo na bananovcu. Hehe, ja, kje pa drugje?!

Bananovec je zelnata trajnica iz rodu večletnih rastlin tropskega izvora.

Ena banana na dan odžene zdravnika stran

Banana je naravno zdravilo za številne bolezni. Če jih primerjate z jabolki, imajo 4-krat več beljakovin, 2-krat več ogljikovih hidratov, trikrat več fosforja, petkrat več vitamina A in železa ter dvakrat več preostalih vitaminov in mineralov.

Vsebujejo tri vrste naravnih sladkorjev: saharozo, fruktozo in glukozo v kombinaciji z vlakninami.

So pa tudi vir energije in kalija (življenjsko pomembne rudnine za delovanje mišic in živcev). Po zaužitju zagotavljajo trajno in znatno povečanje energije. Zaradi svoje sestave ugodno učinkujejo na počutje. Pomagajo preprečiti ali znižati visok krvni tlak in uravnavajo prebavo. Manj zrele banane odpravljajo zaprtje, medtem ko sladke banane pomagajo pri driski. Pomirijo želodec - ljudje, ki imajo težave zaradi rane na želodcu, pravijo, da delujejo pomirjevalno. Izboljšajo tudi razpoloženje (nas umirijo in prijetno uspavajo).

Pomagajo pri prebolevanju ali preprečevanju različnih bolezni, npr. depresije. So tudi hrana za možgane (kalij v sadju pomaga pri učenju, tako da so učenci bolj skoncentrirani), pozitivno učinkujejo na delovanje krvnega tlaka (ker vsebujejo veliko kalija, hkrati pa tudi malo soli), dekletom pomagajo pri bolečinah pred in med menstruacijo (vitamin B6, ki uravnava raven glukoze v krvi, to pa pozitivno vpliva na razpoloženje).

Ste vedeli, da lahko z notranjim delom bananinega olupka namažete tudi mesto pika komarjev? Zanimivo, kajne? Podobno lahko naredite tudi pri raznih razjedah (zaradi svoje mehke strukture banane pomagajo pri težavah s prebavili, omogočajo nevtraliziranje odvečne kisline in zmanjšujejo draženje v želodcu).

Vsebujejo veliko železa, kar pomeni, da lahko pomagajo pri slabokrvnosti. Tudi kalija imajo veliko, zaradi česar so odlične v boju s krvnim tlakom.

Raziskave kažejo, da naj bi bila banana z rjavimi pegami kar osemkrat učinkovitejša v izboljšanju belih krvnih telesc kot banana z zelenim olupkom. Torej raje posezite po zreli banani, čeprav vsebuje nekoliko več sladkorjev kot manj zrel sadež.

Priporočljivo je pojesti eno ali dve banani na dan.

Ali se tudi vam zdi, da po videzu bananovci spominjajo na palmo?

Ste vedeli, da obstaja več sto različnih vrst bananovcev?

Za nas so morda banane pač banane, poznamo pa zelo veliko različnih vrst banan!

Na enem bananovcu letno zraste približno 60 kg sadežev, se pravi približno 150 banan. Poznamo jih več sto vrst, zrastejo pa od dva do devet metrov visoko. Njihovi plodovi (banane) so večinoma podolgovate oblike. Večina jih je brez semen, čeprav jih nekatere vrste imajo. Običajno so banane rumene barve, nekatere nam manj znane vrste pa dajejo rdečkaste, temnorožnate ali zelene plodove.

Največji izvozniki banan so Indija, Ekvador, Brazilija, Filipini, Kostarika, Kitajska, Tajska, Mehika, Kolumbija in Indonezija. Največji uvozniki so ZDA, EU in Japonska.

Prvi Evropejci, ki so spoznali banane kot okusen sadež, so bili vojaki Aleksandra Makedonskega v Indiji. V Afriko pa so jih prinesli Arabci in evropski osvajalci (Španci, Portugalci in Angleži), s katerimi so odpotovale tudi v Južno Ameriko.

Pri zrelejših bananah se večina škroba spremeni v sladkor, ki izčrpano telo na hitro oskrbi z energijo. Lahko bi rekli, da so banane popoln naravni prigrizek, saj so zdrave in nasitne. Koristi, ki jih daje banana, se spreminjajo glede na njeno zrelost.

Sadeži ne smejo zoreti na steblu. Postali bi mokasti in neokusni.

Odsekane oziroma odrezane še zelene banane pustijo zoreti v senci. Takoj ko banane odrežejo, jih pripravijo za skladiščenje. Najpogosteje se prevažajo v hladilnicah, ki so na ogromnih ladjah.

Na ladjah oziroma v ladijskih hladilnikih se hranijo pri temperaturi, nižji od 13 °C. S tem je prekinjeno zorenje. Če pade temperatura pod 12 °C, banane porjavijo. Ko prispejo na cilj, jih postavijo v prostor, kjer je nekaj dni približno 16 °C, da hitreje dozorijo.

Pomembno! Banan ni priporočljivo hraniti v hladilniku!

V hladilniku jih ni priporočljivo shranjevati, saj lupina hitreje porjavi! Večina banan je najslajših, ko popolnoma porjavijo in se pojavijo rjave pikice. Če v trgovini kupimo nezrele banane, jih je priporočljivo hraniti na sobni temperaturi, da dozorijo!

Če želimo zorenje pospešiti, jih lahko položimo v skledo skupaj z drugim sadjem. Zorenje lahko pospešimo tudi tako, da banane zavijemo v mehko papirnato brisačo ali mehko krpo. Pri nakupu banan pazimo, da je lupina nepoškodovana in da banana ni preveč zrela.

Nezrele banane vsebujejo neprebavljiv škrob, ki ga tanko črevo ne more predelati, v debelem črevesu pa fermentira in povzroča vetrove! Večina škroba se spremeni v sladkor, ko sadež dozori.

Zrele banane zato niso le slajše, so tudi lažje prebavljive. Prav zaradi lahke prebavljivosti in ker redko povzročijo alergijske reakcije (čeprav pri nekaterih odraslih ljudeh lahko povzročijo migreno), so priljubljena hrana za dojenčke, tudi za vse druge generacije; seveda tudi za vas, naši dragi bralci.