MAJHNI PREBIVALCI MLAK

Uganete, katera žival je to?

Zelene so njene hlače,
še višje kot bolha skače.
Za dom ji je blatna mlaka,
ponoči pa glasno kvaka.

Verjetno ste razvozlali uganko. Ta žival je žaba, ki spada v skupino dvoživk.

Dvoživke razdelimo na dve veliki skupini glede na prisotnost repa:

- Repate dvoživke: močeradi, pupki, človeška ribica/močeril

- Brezrepate dvoživke/žabe: krastače, rege, urhi, česnovke in prave žabe (rjave in zelene)

Večni popotniki

Za dvoživke je značilno, da potujejo med različnimi življenjskimi okolji. Topli zgodnjespomladanski dnevi prekinejo zimski dremež dvoživk, tako da se iz prezimovališč odpravijo proti mrestiščem. Mrestišča so navadno manjše stoječe ali počasi tekoče vode. V njih se iz jajčec razvijejo in odraščajo ličinke. Mlade dvoživke se poleti po končani preobrazbi, odrasle pa kmalu po paritvi odpravijo proti gozdovom, na vlažne travnike in v grmovju. Ko jesen pokaže zobe in prinese nizke temperature, si zatočišče poiščejo v kakšni luknji v tleh, med koreninami ali pod trohnečim lesom, kjer prezimijo.

Kako so videti in kako delujejo?

Dvoživke so štirinožci. Repate dvoživke imajo podolgovato telo z enako razvitimi sprednjimi in zadnjimi nogami, medtem ko so pri kratkem in čokatem trupu brezrepcev zadnje noge po navadi bistveno večje in močnejše. Na sprednjih nogah so pri obeh skupinah štirje prsti, na zadnjih nogah pa imajo po pet prstov. Dvoživke imajo dobro razvit vid. Z njim si pomagajo tudi pri požiranju, in sicer tako, da oči pomaknejo navzdol in zaprejo ter potisnejo hrano v želodec. Pri zaznavanju okolja si pomagajo tudi z vohom in sluhom. Ličinke dvoživk v vodi dihajo s škrgami, ko se preobrazijo v odraslo žival, dihajo s pljuči in kožo.

Gladka, sluzasta, strupena …

Telo dvoživk pokriva gola koža (brez lusk ali dlak), v kateri so številne sluzne žleze, ki izločajo sluz. Ker je njihova koža tanka, dobro prepušča vodo in čeprav sluzne žleze poskrbijo, da je stalno vlažna, se večina dvoživk ne more sončiti na soncu. Zato si vedno poiščejo kakšen voden oziroma vlažen kotiček v naravi. Pri nekaterih vrstah so prisotne tudi strupne žleze, s katerimi se branijo pred nadležnimi bakterijami, glivami in plenilci. Krastača ima izrazite strupne žleze za ušesi. Nekatere dvoživke pozornost vzbujajo tudi z opozorilno obarvanostjo telesa. Tako npr. močerad s svojo črno-rumeno opravo sporoča vsiljivcem, da je nevaren in neužiten.

Zajtrk: polži, kosilo: žuželke, večerja: pajki

Na jedilniku odraslih dvoživk se znajdejo razne žuželke, polži, pajki, deževniki ... Pri prehranjevanju si na žalost ne morejo pomagati s pecljatimi zobmi, saj so zelo krhki, zato plen pojedo v enem kosu. Nekatere žabe si svoj slasten zalogaj ulovijo kar z iztegljivim in lepljivim jezikom. Ličinke dvoživk imajo majhne zobce, med katere se ujamejo razne alge, odmrle rastline in živali.

Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle, pile so in pele,
rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak …

Kot pripoveduje pesmica, žabe glasno oznanjajo čas parjenja, običajno spomladi, s svojim značilnim oglašanjem. Regljajo le žabji mladeniči, da privabljajo samice.
Žabji samec zleze na samičin hrbet in jo objame s sprednjima nogama. Nato samica v vodo odloži jajčeca, ki jih samec sproti oplaja. Skupku jajčec s sluzjo pravimo mrest. Iz oplojenih jajčec se v vodi razvijejo ličinke (paglavci), ki imajo v notranjosti telesa škrge in plavuti podoben rep.

Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, razvijejo se pljuča, namesto repa zrastejo noge in mladi žabec ali žaba se lahko poda kopenskim dogodivščinam naproti.

Močeradi in pupki se ženijo

Pri repatih štirinožcih poteka razmnoževanje malo drugače. Samec odloži semenske pakete na podlago, samica jih pobere in vstavi v svojo zadnjično odprtino, tako da oploditev poteka znotraj telesa. Njihove ličinke imajo na zadnjem delu glave 3 pare peresastih škrg, ki jih po koncu preobrazbe izgubijo. V nasprotju z žabjimi sorodniki rep ohranijo tudi v odraslosti.

Umazana voda + nič rastlin + cesta = uničen dom

Dvoživke imajo velik pomen v naravi, saj jedo žuželke, njihove ličinke in polže, ki povzročajo preglavice na vrtu in polju. Vendar je teh koristnih bitij vedno manj zaradi uničevanja njihovih bivališč, onesnaževanja voda s strupenimi snovmi, cest ... V njihovih življenjskih okoljih je treba ohranjati vodo čisto, obdano z obrežnim in vodnim rastlinstvom. Voda in čisto okolje sta ključnega pomena ne le za številne organizme, ampak tudi za ljudi.

Slovarček:
- preobrazba: spreminjanje iz ene oblike v drugo, pri tem se spremeni telesna zunanja in notranja zgradba živali
- sluzne žleze: skupek celic, ki izdeluje in izloča sluz
- strupne žleze: skupek celic, ki izdeluje in izloča strup
- bakterije: mikroskopsko majhni organizmi
- plenilec: tisti organizem, ki poje drugega
- semenski paket: moške spolne celice
- jajčeca: ženske spolne celice
- oploditev: združitev semenčice in jajčeca, pri čemer nastane nov organizem (mladič)