Povprečno je pri limoni le 57 % užitne snovi, saj odpade do 40 % teže na olupek in 3 % na semena. Limona pa se ne goji samo za pridobivanje soka in citronske kisline. Iz olupkov se izdeluje kandirano sadje in se pridobivajo dišave, ki se uporabljajo pri zelo različnih produktih v kozmetiki in prehrambeni industriji. Iz semen pridobivajo olje, ostanki pa gredo v predelavo za živalsko krmo. V ugodnih pogojih da odraslo drevo od 600 do 800 plodov letno. Foto: Pixabay

Limona je drevo iz rodu citrusov, kakor pravimo tudi skupini sadežev, ki so podobnega izgleda (limeta, pomaranča, mandarina, grenivka, pomelo). Drevesu na katerem rastejo limone pravimo tudi limonovec. Je plod davnega križanja, verjetno med pomelom in citrono, a že stoletja uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s potaknjenci in cepljenjem.

Zakaj je torej limona tako kisla?

Zaradi visoke koncentracije različnih kislin, ki jih vsebuje. To so: citronska, jabolčna in galaktoronska. Količina rastlinskih kislin v sestavi 100 g zrelega sadja lahko doseže 5,7-6 g. Zanimivo je pa to, da v naravi obstaja tudi drugo sadje, zelenjava in celo zelišča, katerih raven kisline je precej višja, okus pa ni tako izrazito kisel. Limona vsebuje veliko količino vitamina C, ki ji tudi daje kisel okus.

Izvor drevesa ni poznan, znanstveniki pa predvidevajo, da izvira iz severne Burme ali Kitajske, od koder je v Evropo prišlo pred drugim stoletjem našega štetja, v času antičnega Rima. Morda niste vedeli, a v ugodnih podnebnih pogojih obrodi limona dvakrat letno. Spomladansko cvetenje, iz katerega zrastejo najboljši sadeži, traja vsaj dva meseca. Prav toliko časa lahko zreli sadeži počakajo na veji, da se jih obere, kar dovoljuje sistematično obiranje skozi vso zimo, od novembra do aprila ali maja. Drugo cvetenje poteka avgusta in septembra, plodovi se pa začnejo pobirati maja, takoj po zadnjih zimskih sadežih. Foto: Pixabay

Poznamo veliko različnih vrst limon

Bistvene razlike med novimi različicami so večinoma v zunanjem videzu, medtem ko ostanejo prehrambne lastnosti in ekonomska pomembnost pri vseh sortah zelo podobne. Morda niste vedeli, a poznamo tudi rdeče limone in pa sladke limone.

Obe sorti sta mišljeni, da jih uživamo sveži, podobno kot drugo sadje. Sicer pa, kot vam je znano, limono uporabljamo načeloma le kot dodatek (malce soka, da nastane limonada, ali pa sok dodamo omakam, jedem, čaju in podobno).

Naj naštejemo le nekaj agrumov: pomaranča, limona, mandarina, grenivka, pomelo, citrona, limeta, klementina, bergamot, kinoto, kombava. Foto: Pixabay

V glavnem pa se limone delijo na rumene in zelene, čeprav je največja zanimivost, da rastejo na istem drevesu. Zelena limona se razvije iz poletnega cvetenja drevesa, ki se ga umetno izpostavi suši v juniju in juliju. Tako se pridobivajo poletne limone, ki imajo tanek zelen olupek in zelo sočno meso. Prenesejo dolga potovanja in skladiščenja, zato se izvažajo po vsem svetu. Njihove »sestre«, običajne rumene zimske limone, navadno zadostijo potrebam domačega trga. Tako izkoriščanje drevesa precej skrči njegovo življenjsko dobo.

Čaj z limono ali pa med z limoninim sokom je staro znano zdravilo pri boleznih dihal. Nič pa ne škodi, če to mešanico pijete kar tako, saj zelo pripomore k dobremu imunskemu sistemu. Foto: Pixabay

Je res, da je v limoni ogromno C-vitamina?

Limona je skoraj brez kalorij (le 29 kcal na 100 g). Vitamini, ki jih vsebuje, so: B1, B2, B3, pantotenska kislina (B5), B6, folat (B9), holine. Tako zloglasnega vitamina C je kar 64 %, kar je torej ogromno. Vsebuje pa še kalcij, železo, magnezij, mangan, fosfor, kalij, cink in mnoge druge vitamine, minerale in rudninske snovi, ki so potrebni za človeško telo.

Limona dejansko ustreza k skoraj vsaki hrani, le da se jo uporablja v majhnih količinah, saj je njen sok zelo aromatičen in kisel. Zelo velikokrat se so polije tudi na druge sadeže, da ne postanejo rjavi (npr. na jabolka, banane, hruške, avokado in podobno). Foto: Pixabay

Zanimivo "skladiščenje limon"

V Maroku tradicionalno limone konzervirajo v soli. Sol prodre v sadež in ga zmehča, tako obdelane limone pa imajo praktično neomejen rok uporabe.

Cele konzervirane limone se uporabljajo tudi v sicilski, italijanski, grški in francoski kulinariki.

Lupina se uporablja kot začimba, predstavlja pa tudi pomembno surovino za pridobivanje sredstva za zgoščevanje. Listi limonovca se ponekod uporabljajo za pripravo čaja, ponekod pa se kot začimba dodajajo kuhanemu mesu in morskim jedem.

Limona močno razkužuje

Na Siciliji, ki ima velike težave s preskrbo pitne vode, je že od nekdaj veljalo, da se vse zaloge pitne vode redno oskrbujejo s svežimi polovicami limone.

Ljudje so iz izkušnje vedeli, da limona razkužuje vodo, in moderne znanstvene razlage so to potrdile. Morda izvira prav iz teh starih običajev navada, da še dandanes serviramo vodo z rezino limone. Foto: MMC RTV SLO