Veliki petek, ki je pred veliko soboto in seveda nedeljo, ko praznujemo veliko noč, je spomin na Jezusovo križanje. Tega se kristjani spominjajo zlasti ob molitvi križevega pota, ki opisuje dogodke od Pilatove obsodbe do Jezusove smrti.

Kot zanimivost naj povemo, da je veliki petek edini dan v letu, ko večina krščanskih cerkva ne obhaja svete maše. Na ta dan je samo besedno bogoslužje brez evharistične daritve. Velik del besednega bogoslužja zavzemajo slovesne prošnje in čaščenje križa.

Je pa na ta dan tudi običaj, da se kristjani odpovedo mesu. Povsem drugače je potem v naslednjih dneh, predvsem v nedeljo in na velikonočni ponedeljek. Danes zato velika večina ne bo jedla mesa, pogosto so na mizi sicer ribe, a v veliki večini so obroki sestavljeni iz zelenjave in žitaric.

Velikonočna šunka v testu. Ponazarjala naj bi Kristusovo telo. Običaj pa je, da se mesa ne uživa na veliki petek, temveč šele v nedeljo po maši. Foto: MMC
Najbolj tradicionalna je kuhana dimljena velikonočna šunka. Foto: MMC
Šunko se lahko reže kot pršut na stojalu. Foto: MMC

Ste vedeli, da se med vsemi jedmi v Svetem pismu najpogosteje pojavlja kruh, ki predstavlja življenje, hkrati pa tudi božjo dobroto?

Narezana šunka, zraven pa spadata kruh in hren. Foto: MMC
Rdeče meso in hren. Foto: MMC
Velikonočne dobrote v cenki. Foto: MMC
Tradicionalne velikonočne dobrote so: rdeče meso, hren, kruh, pirhi in potica. Vse drugo so dodatki. Foto: MMC
Velikonočna šunka se uživa po tradiciji šele v nedeljo zjutraj po sveti maši. Foto: MMC