Flavta se lahko v slovenščini imenuje tudi piščal ali frulica. Spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki jih je izumil človek. Sprva so jih izdelovali pastirji iz vrbovih vej, v Aziji pa iz bambusovih palčk.

Velika Slovenska posebnost

Narodni muzej Slovenije hrani domnevno najstarejše glasbilo iz družine flavt na svetu, ki se imenuje fistulo. Njena starost je ocenjena med 42.000 in 82.000 leti. Narejena je iz kosti jamskega medveda in ima štiri luknjice, ki jih lahko pokrijejo prsti. Med primitivne oblike tega pihala štejemo pastirske žveglje in antične piščali, ki so jih povezovali v skupine in jih poimenovali siringa (tudi panova piščal).

Te piščali so narejene iz trstičja in nimajo luknjic. Njihova nadgradnja so piščali z luknjicami, pozneje kljunasta flavta, ki ima tudi ustnik.

Za to zadnjo novost flavte je zaslužen flavtist Teobald Böhm, ki je uvedel novo tehniko igranja. Od takrat se je flavta uveljavila kot solistični in orkestrski instrument. Pod izrazom flavta v prvi vrsti pojmujemo današnjo flavto, čeprav lahko označuje širšo skupino instrumentov iz družine flavt.
Ste vedeli, ima flavta tudi "nogo"?
Ja, res je, prav tako se imenuje - noga. To je spodnji del z luknjicami in zaklopkami.

V Sloveniji je ena izmed najbolj medijsko znanih flavtisk Tinkara Kovač, ki svoje pevske nastope velikokrat popestri z igranjem na flavto.

Prilagamo njen nastop, s katerim je Slovenijo predstavljala na Pesmi Evrovizije. Njen nastop se prične ravno z igranjem na flavto. Vanjo pa zapiha tudi sredi pesmi.