Mavrica je pisana zato, ker se bela sončna svetloba, v kateri so združene prav vse barve, ob lomu na vodnih kapljicah razkloni. Nekaj valovanja se v kapljici odbije nazaj, nekaj pa ga na drugi strani kapljice zapusti in nadaljuje pot po zraku v spremenjeni smeri. Vijoličasta svetloba potuje najpočasneje, zato je vedno na dnu mavrice, rdeča pa je najhitrejša in zaradi tega vedno na vrhu.

Mavrica se namreč zgodi na križišču vodnega oblaka in vida. Ker je vid pravzaprav stožčast, jo vidimo kot lep pisan lok. Izpolnjeni morajo biti trije pogoji, da jo vidimo. Mi moramo stati na pravem mestu, da lahko kapljice in sončna svetloba med padcem tvorijo kot 42 stopinj, pod katerim jo vidimo. Na drugem koncu Slovenije namreč ne bodo videli istih kapljic, tam so zato, da bi tudi videli mavrico, potrebne nove kapljice.

Z gotovostjo lahko rečemo, da si barve v mavrici sledijo takole: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, indigo in vijoličasta. Drži tudi, da je vedno nasproti sonca.

Ko bo deževalo in hkrati sijalo sonce, se obrnite tako, da vam bo sonce sijalo v hrbet in morda jo boste zagledali na nebu.