Star je več kot 100 let in je tudi prav posebne, osmerokotne oblike. Stoji na posestvu na Krapju pri Veržeju. V čebelnjaku je zbirka starega čebelarskega orodja. Ob točilih za med in ročnih kadilnikih še stiskalnica za vosek, več kot 300 let star panj in stare knjige o čebelarstvu.

Že na prvi pogled je zaradi svoje oblike prava paša za oči, ker zanj zelo lepo skrbi družina Tigeli, je tudi zelo lepo ohranjen. Družbo mu delata še dva klasična čebelnjaka in pa učni čebelnjak. Med medovitimi rožicami in čebelnjaki je nastal pravi čebelarski muzej.

Vsi razstavljeni predmeti v muzeju so pravi in so jih starejši čebelarji nekoč uporabljali. Ko so se s čebelarstvom prenehali ukvarjati, pa so jih podarili muzeju.

Čebele nabirajo med na travnikih in v gozdovih. Rade imajo spominčice, deteljo, oljno ogrščico, divjo češnjo, lipo, kostanj in druge rastline, ki rastejo v naravi. Z veseljem bodo oprašile tudi rastline na vrtovih, če bomo le zasadili takšne, ki so medovite.

K ohranitvi čebel lahko prispevamo z zasaditvijo zelišč, kot so meta, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušica, in s številnimi okrasnimi rastlinami.

Čebelam ne pravimo zastonj, da so pridne in delavne. Večja čebelja družina pridela približno 40 kg medu na panj, za 1 kg akacijevega medu pa je potrebnih kar štiri milijone obiskov cvetov. Če vas zanima, kako čebelarji v številčni družini prepoznajo matico, kaj se zgodi s troti, ko jih ne potrebujejo več, ali zakaj čebelarji prižigajo kadilnik, si oglejte video:

Čebelarji si, preden se odpravijo v čebelnjak, nadenejo zaščitno obleko.

Ali je res, da čebela umre, potem ko nas piči?

Da. Splošno znano je, da čebela delavka piči človeka samo enkrat, potem pa umre. Na želu, s katerim čebela piči, so namreč kaveljci, ki so obrnjeni tako, da se želo z lahkoto zabode v tkivo žrtve, pri izvlečenju iz kože pa se kaveljci zataknejo, tako da čebela ne more izvleči samo žela in v tkivu ostane tudi del njenega zadka in čebela umre. To se navadno zgodi, če je površina, v katero zabode želo, prožna, kot je na primer pri človeku, psu ali ptiču. Če pa želo zabode v bolj trdno površino, kot je zunanji skelet žuželk, ga z lahkoto izvleče iz žrtve, zato pri tem ne umre.

Čebele živijo v veliki družini, v kateri je lahko tudi 60.000 čebel delavk, nekaj tisoč trotov in ena matica. Matica leže jajčeca, troti matico oprašijo. Čebele delavke čistijo panj, gradijo satje, krmijo zarod in proizvajajo med. Pašne čebele nabirajo medičino, mano, cvetni prah, vodo in smole. V družini živijo tudi čebele stražarke, ki varujejo svoj dom.

To je bil nekoč metulj. Imenuje se smrtoglavec in je sovražnik čebel. Je velik nočni metulj, ki ima na hrbtni strani motiv, ki spominja na mrtvaško glavo. Od tod ima tudi ime. Rad zaide v panje, da bi pridnim čebelam kradel med. Njegova pot se po navadi tam tudi konča, kajti čebele ga obkolijo, ubijejo in mumificirajo, čebelarji pa ga nato najdejo prilepljenega na dnu panja.

Prve čebele so se na Zemlji pojavile pred 40 milijoni let. Takrat so živele še samotarsko življenje, so pa že opraševale cvetoče rastline. Kar 10 milijonov let so bile samotarke, potem pa se začele povezovati v velike družine, kot jih poznamo danes. Ste vedeli, da čebelje krilo med poletom zaokroži kar od 250- do 300-krat v sekundi? Čebela leti s hitrostjo 24 kilometrov na uro, na krajših razdaljah ali pa kadar beži pred dežjem, pa celo do 40 kilometrov na uro.

Naš obisk na Krapju pri Veržeju je končan. Izvedeli smo veliko novega, kajti v čebelarskem muzeju znajo obiskovalcem odgovoriti na vsa vprašanja, povezana s čebelami. Na delavnicah, ki jih pripravljajo, pa otrokom predstavijo čebelarstvo, med, medene izdelke in drugo. Poleg tega si lahko v učnem čebelnjaku skozi steklo ogledajo življenje čebel v panju. Tisti, ki dobro opazujejo, lahko v množici pridnih delavk najdejo tudi čebeljo mater – matico.