Gre za risbe, napise ali slike na javni površini (največkrat na zidu ali fasadi različnih stavb). Narejeni so s kredo, ogljem ali barvo v razpršilu. Grafit je tipičen za subkulturo velikih mest in pogosto vsebuje politična sporočila oziroma uporniški odnos do socialnih tem (npr. do politikov, stanja v državi in po svetu).

Grafit se v umetnosti obravnava kot oblika lastnega likovnega izražanja. Izraz izhaja iz italijanske besede graffito, ki pomeni podobo ali napis, ki nastane s strganjem po trdi površini (iz graffiare = praskati). Množinska oblika besede, graffiti, se je v večino svetovnih jezikov prenesla s pomenom stenski napis ali podoba.

Grafite najdemo v vseh mestih, predvsem v središčih (železniški, cestni podhodi, stavbe v središču mest). Skorajda ni jih na podeželju (res zelo redki).

Načeloma se grafiti napišejo ali narišejo ponoči na skrivaj, lahko pa so tudi naročeni (umetniško delo na fasadah ali tudi podhodih).