Sladkorna bolezen je v osnovi skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni.
Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo. Previsok krvni sladkor pogovorno poimenujemo kot posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo hormona inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra.
Kaj se dogaja v telesu človeka, ki so mu odkrili sladkorno bolezen?
Inzulin je hormon, ki se aktivira vedno po tem, ko nekaj pojemo. Inzuliran, če deluje pravilno in tako kot je pri zdravem človeku, sam uravnava nivo sladkorja v krvi. Če pa zaradi okvare, ne deluje pravilno, potem je nivo sladkorja lahko previsok ali prenizek, nihanja so lahko zelo velika, in ravno to je glavna težava pri bolnikih s sladkorno boleznijo.
Kako sladkori bolniki vedo, koliko glukoze (sladkorja) imajo v krvi?
Tega seveda ne vedo, če si raven glukoze v krvi ne izmerimo. Za to potrebujemo ustrezno merilo, tehnični aparat, ki ga imajo vsi sladkorni bolniki, lahko pa nam to izmerijo tudi v laboratorju pri kontroli krvi.
Normalna vrednost glukoze v krvi je od 3,5 do 5,6 mmol/l. Če je ta nad 5,6 mmol/l, govorimo o povišani vrednosti oziroma hiperglikemiji, potrebno je redno spremljanje. Če presega 7 mmol/l na tešče ali pa 11 mmol/l po hranjenju, pa že lahko govorimo o sladkorni bolezni.
