Spomin vključuje tri glavne faze: kodiranje (shranjevanje informacij), shranjevanje (ohranjanje informacij v možganih), pridobivanje (spominjanje informacij, ko jih potrebujemo). Foto: Pixabay

Značilnosti kodiranja (1. faze):

Kodiranje je prvi korak, ko naši možgani zaznajo informacije, ki si jih moramo zapomniti. To vključuje:
- zaznavanje: možgani sprejemajo informacije skozi čute (vid, sluh, tip, okus, vonj) in jih nato obdelajo.
- povezovanje: Možgani te zaznane informacije povežejo z že shranjenimi informacijami, kot so pretekle izkušnje, znanje in občutki, da jih bolje razumemo in si jih lažje zapomnimo.
- povzročanje pozornosti: Če smo pozorni na nekaj, je bolj verjetno, da se bo to shranilo v dolgoročni spomin. Na primer, če se osredotočimo na nekaj zanimivega ali pomembnega, bo verjetnost, da si to zapomnimo, večja.

Ko so podatki kodirani, s eshranijo (2. faza). Prvi način shranjevanja je To je kot "delovni spomin", kjer so informacije shranjene za kratko obdobje (nekaj sekund ali minut). Na primer, ko si zapomnimo telefonsko številko za nekaj minut, dokler je ne vpišemo v telefon. Drugi način shranjevanja pa je Ko informacije "prestanejo" iz kratkoročnega spomina, se shranijo v dolgoročnem spominu. To je način, kako si zapomnimo trajne informacije, kot so vaši prijatelji, rojstni dnevi, vsebina iz šole, dogodki iz preteklosti. Dolgoročni spomin se ohranja zaradi ponavljanja, čustvenih izkušenj ali povezanosti z že shranjenimi informacijami. Foto: Pixabay

3. faza: pridobivanje: kako prikličemo spomine?

Ko potrebujemo določene informacije, se zanašamo na pridobivanje spomina. To je proces, kjer možgani iščejo in "izvlečejo" informacije iz dolgoročnega spomina. Pridobivanje lahko vključuje:
Spominske sledi: To so povezave med informacijami, ki smo jih shranili. Na primer, če se spomnimo nekega dogodka, si lahko kasneje prikličemo podrobnosti, kot so, kdo je bil prisoten ali kaj smo počeli.
Svetlobni signali: Ko je nekaj povezano s čustvi, kot je veselje ali žalost, se informacije pogosto bolje zapomnijo, ker možgani povezujejo ta čustva z dogodki.
Kontekst: Kadar se nekaj naučimo v določenem okolju ali situaciji, lahko ta kontekst pomaga pri lažjem spominu. Na primer, če se nekaj naučimo v šoli, se lažje spomnimo te snovi, ko smo v šolskem okolju.

Kako deluje kratkoročni in dolgoročni spomin?
Test spomina