Značilnosti kodiranja (1. faze):

Kodiranje je prvi korak, ko naši možgani zaznajo informacije, ki si jih moramo zapomniti. To vključuje:
- zaznavanje: možgani sprejemajo informacije skozi čute (vid, sluh, tip, okus, vonj) in jih nato obdelajo.
- povezovanje: Možgani te zaznane informacije povežejo z že shranjenimi informacijami, kot so pretekle izkušnje, znanje in občutki, da jih bolje razumemo in si jih lažje zapomnimo.
- povzročanje pozornosti: Če smo pozorni na nekaj, je bolj verjetno, da se bo to shranilo v dolgoročni spomin. Na primer, če se osredotočimo na nekaj zanimivega ali pomembnega, bo verjetnost, da si to zapomnimo, večja.

3. faza: pridobivanje: kako prikličemo spomine?

Ko potrebujemo določene informacije, se zanašamo na pridobivanje spomina. To je proces, kjer možgani iščejo in "izvlečejo" informacije iz dolgoročnega spomina. Pridobivanje lahko vključuje:
Spominske sledi: To so povezave med informacijami, ki smo jih shranili. Na primer, če se spomnimo nekega dogodka, si lahko kasneje prikličemo podrobnosti, kot so, kdo je bil prisoten ali kaj smo počeli.
Svetlobni signali: Ko je nekaj povezano s čustvi, kot je veselje ali žalost, se informacije pogosto bolje zapomnijo, ker možgani povezujejo ta čustva z dogodki.
Kontekst: Kadar se nekaj naučimo v določenem okolju ali situaciji, lahko ta kontekst pomaga pri lažjem spominu. Na primer, če se nekaj naučimo v šoli, se lažje spomnimo te snovi, ko smo v šolskem okolju.