Če želimo nekaj natančneje povonjati, moramo nos približati tistemu predmetu, rastlini, hrani oziroma snovi, za katero nas zanima, kako diši. Foto: Pixabay

Voh je eden od petih čutov, ki ga zaznavamo z nosom.

Največkrat, ko gre za voh, pomislimo na vonj rož, začimb ali hrane. Vonjave pa so lahko prijetne ali neprijetne. Če je vonjava neprijetna, pravimo, da smrdi. Foto: Pixabay

Pri vohanju z receptorji v nosu zaznavamo prisotnost plinov v vdihanem zraku. Pomemben je za iskanje in ocenjevanje hrane in ostalih snovi (npr. rož, začimb, goriv in podobno). Pri živalih igra zelo pomembno vlogo tudi pri izbiri partnerja ter zaznavanju bližine plenilcev ali plena.

Čutnice za voh so primarne čutnice, kar pomeni, da informacijo same prenesejo do centralnega živčnega sistema. Le-te so veliko občutljivejše od tistih za okus. Več kot imamo čutnih celic za voh, več različnih vonjav lahko prepoznamo in bolje vohamo.

Voh nas tudi "opozori", če npr. hrana ni več sveža oziroma, če je pokvarjena. Takoj, ko je vonjava neprijetna, je to signal, da nekaj ni v redu. Foto: Pixabay

Kako poteka vohanje?

Sprejemni deli vohalnih celic so vgrajeni na sluznico na robovih nosne votline v obliki čutilnih izrastkov, ki molijo iz bunkastega dela vohalne sluznice. Na njih se nahajajo različne receptorske beljakovine, na katere se vežejo različne kemijske snovi.

Čutilne celice potem te impulze pripeljejo v možgane s svojimi dolgimi izrastki. Pri vohanju različnih vonjav gre za kombinacijo različno vzburjenih čutnic.

Ob prehladu vonjamo slabše, pa tudi apetit se po navadi zmanjša. Foto: Pixabay