Povišan holesterol pomeni, da je v krvi preveč holesterola – snovi, ki je naravno prisotna v telesu in je potrebna za tvorbo hormonov, vitamina D in celičnih membran. Težava nastane, ko je njegova raven previsoka, govorimo pa o slabem holesterolu (LDL), saj lahko povzroča nalaganje maščobnih oblog v žilah, kar povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni (npr. srčni infarkt, možganska kap). Vrednost, koliko iammo slabega holesterola, se ugotovi s pomočjo krvnih testov, torej, ko darjemo kri in jo pregledajo v laboratoriju.
Zakaj lahko pride do povišanega slabega holesterola?
Holesterol v telesu izvira iz dveh virov: jetra – proizvajajo holesterol naravno (tudi do 70–80 %) in prehrane, ki jo vnesemo v naše telo. Do povišanega holesterola pride zaradi kombinacije: nezdrave prehrane (najpogostejši vzrok), genetike, premalo gibanja, prekomerna telesna teža, stres in določene bolezni (npr. sladkorna bolezen, motnje ščitnice).
Hrana, ki najbolj pripomore k slabemu holesterolu
Določena hrana nam v telesu povzroči, da se maščoba nabira na stenah žil. Med tovrstno hrana spadajo:
- nasičene maščobe (rdeče meso, maslo, zelo mastni siri, polnomastni mlečni izdelki, predelani mesni izdelki, kot so različne klobase)
- trans maščobe (daleč najbolj nezdrava hrana): pekarski izdelki, čipsi, smokiji, vsa ocvrta hrana (tudi ocvrta zelenjava)
- zelo veliko jajc in drobovine (jetra, ledvice), pri čemer zmerno uživanje ni problematično
- hitra hrana in vsa predelana živila (sladice z umetnimi dodatki, veliko sladkorja, smetane, piškoti, različni zelo mastni namazi, majoneza, veliko kuhinjske soli, veliko jedi z žara, hrenovke, vsa hitro in vnaprej pripravljena hrana po sistemu "pogrej in pojej), ker vsebuje veliko umetnih snovi.
