V obdobju žalovanja se posameznik pogosto počuti otopelega, praznega, osamljenega, ima težave s spanjem, prehranjevanjem, padcem življenjske energije – pomembno je vedeti, da gre za normalno reakcijo posameznika na hud stresni dogodek, ki jo lahko, če se z njo soočimo, premagamo. Foto: Pixabay

Vzrok žalovanja je lahko zelo različen. Od velikih izgub, kot je npr. izguba ljubljene osebe, starša (izginotje ali smrt), izguba kakšnega predmeta, poraz v osebnem življenju (nesprejetje na določeno šolo, prenizke ocene kljub trudu).

Žalovanje lahko traja od nekaj ur do dni ali celo mesecev. Bolj kot nam je bila določena zadeva, ki se ni izšla po naših pričakovanjih, pomembna, bolj in dlje ponavadi žalujemo.

V procesu žalovanja mnogi ljudje najraje izberejo samoto, saj so velikokrat nasveti v stilu: "Saj bo mimo, ne sekiraj se, bo že, ...", za žalujočega povsem neprimerni, lahko celo moteči. Če žalujemo namreč pomeni, da smo bili čustveno vpleteni, kar pa za osebo, ki nam morda želi dati nasvet o "brezskrbnosti", ne velja nujno. Foto: Pixabay
Vsako žalovanje gre skozi različne faze, ki jih vsak žalujoči kar sam opazi pri sebi. Morda je eno obdobje celo v ospredju jeza (nase ali koga drugega), nepriznanje in očitanje samemu sebi. Zelo pomembno obdobje je obdobje sprijaznitve z realnostjo in njenim sprejetjem. Foto: Pixabay