Poznali naj bi kar okrog 55 različnih sort češenj

Ne boste verjeli, poznamo rdeče in rumene češnje. Različne so si po okusu, videzu in barvi. Nekatere so bolj rdeče, druge bolj roza, ali celo rumene in zelene, čeprav so seveda že zrele.

Pri nas v Sloveniji jih najdemo v vseh pokrajinah, od Pomurja, Podravja, v osrednji Sloveniji in pa seveda na Primorskem. Še posebej so znane Briške češnje. Foto: Pixabay

Država, v kateri jih pridelajo največ je Turčija; kar 400 ton vsako leto. Sledijo ZDA, Iran, Italija in Rusija. V Grčiji, od koder se pogosto znajdejo tudi v naših trgovinah, pa jih pridelajo le okrog 60 ton letno. Seveda ni boljšega, kot češnje iz svojega ali sosedovega vrta, v Sloveniji jih je namreč kar precej.

Češnje je treba jesti počasi in eno po eno. V sredini imajo namreč koščico, ki ni dobro, da jo pojemo, saj ni prebavljiva, vsebuje pa tudi spojino, ki se lahko pretvori v strup. Zato previdnost vsekakor ni odveč! Foto: Dobro jutro

Češnje imajo izjemno malo kalorij in maščob ter obilo vlaknin, vitaminov in nizek glikemični indeks. Kaj je že to glikemični indeks? To je število (običajno med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje tega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja.

Višji glikemični indeks pomeni večji nenadni dvig sladkorja v krvi. Pri tem morajo biti še posebej pazljivi ljudje s sladkorno boleznijo.

Češnje so koristne za zdravje srca, lajšajo bolečine, povezane z artritisom in vnetji

Vsebujejo pa tudi veliko antioksidantov in vitaminov. Izjemno so priljubljene tudi sladice iz češenj. Češnjev zavitek je na primer ena izmed izjemno okusnih in tradicionalnih slovenskih slaščic.

Češnje so zelo primerne za veliko sladic. Treba je le odstraniti koščico, ki je v sredini vsake češnje. Foto: Pixabay
Cvet češenj. Izjemno lepo diši prav vse drevo. In glede na to, da so češnje ene od prvih pomladnih oziroma poletnih sadežev, tudi cveteti začnejo zelo hitro (praviloma v mesecu aprilu). Foto: Pixabay