Premikom ptic lahko sledimo, če ptice označimo. Poznavalci ptic ali ornitologi, jim na gležnje nataknejo majhne kovinske zapestnice - ta proces imenujemo obročkanje.

Naše štorklje potujejo izjemno daleč, opazili so jih že v Južnoafriški republiki, ki je od nas oddaljena kar 7.800 kilometrov zračne razdalje! Foto: BoBo

Vsako leto pri nas obročkajo približno 100.000 ptic različnih vrst. Obročke so naši ornitologi pticam začeli nadevati že davnega leta 1909, približno dvajset let po tem pa so ljubitelji ptic pri nas uredili tudi prvi Ornitološki observatorij. Danes zato lahko preverimo celo, kam so ptice potovale pred stotimi leti, in kako so se njihove poti čez čas morda spremenile.

KAKO POTEKA OBROČKANJE?

Obročkajo se lahko ptice, ujete v naravi, ali mladiči, ki jih najdemo v gnezdih. Foto: BoBo
Ptice, kot je ta mlada štorklja, ki te gleda iz gnezda, morajo biti v času obročkanja že tako velike, da jim noge ne rastejo več. Sicer bi jih obročki sčasoma lahko ovirali. Foto: BoBo
Obročki so narejeni iz lahkih materialov. So kovinski ali pa plastični, kot je ta na fotografiji. Na njih so identifikacijske številke, po katerih lahko ptico ob ponovnem ujetju prepoznamo. Foto: BoBo
Ko ptico ujame drug ornitolog, lahko s pomočjo obročka ugotovi, kje in kdaj je bila ptica označena, pa tudi, kje je bila nazadnje ujeta. Foto: BoBo
Podatki o vsakem ulovu se vnesejo v bazo, iz katere lahko ugotovimo razdaljo, ki jo je ptica preletela. Pa tudi, kako se ji je morda spremenila teža in celo, koliko let ima. Foto: BoBo

Naše, bele štorklje prezimijo v osrednji Afriki. Prav spremljanje poti štorkelj je izjemno zanimivo! Mladiči se namreč vedno vrnejo v kraje, kjer so se izvalili. Večina se jih vrne tudi v ista gnezda in lahko najdemo tudi takšna, ki so stara sto let!