Nosorog spada v družino lihoprstih kopitarjev, ki se je prvič pojavila v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let. Danes v savanah in travnatih pokrajinah Afrike živita dve, v Južni Aziji pa tri vrste. Črni nosorog, javanski nosorog in sumatranski nosorog so skrajno ogrožene, indijski nosorog pa prizadeta vrsta.

Nosoroge odlikujeta velikost in teža. Tehtajo lahko krepko čez eno tono, dolgi pa so od dva do štiri metre.

Na vsaki okončini imajo po tri prste. Na hrapavih nastavkih na lobanji sta pri afriških vrstah nasajena dva roga (mi jim pravimo nosova), v celoti zgrajena iz roževine. Pri azijskih vrstah pa je rog le en. Nosorogi imajo do dva centimetra debelo varovalno kožo in za sesalce razmeroma majhne možgane (400-600 gramov). So rastlinojede živali, ki živijo posamič ali v parih. Dobro slišijo in vohajo, toda slabo vidijo. Večina nosorogov živi okoli 50 let, lahko pa tudi dlje.