Razlog je v temperaturi
Večina živali ne more uravnavati svoje telesne temperature, in ker je ta odvisna od toplote v okolju, imajo nestalno telesno temperaturo. Zato jeseni, ko se jim temperatura telesa dovolj zniža, najpogosteje kar otrpnejo in čakajo na pomladno otoplitev.

Nekatere živali zime ne bi preživele, zato v jeseni izležejo jajčeca na varen kraj in poginejo. V obliki jajčec prezimijo na primer metulji prelci in mnogi pajki, zavarovani v svilnatih zapredkih. Hrošči večinoma preživijo zimo kot ličinke – ogrci, skrite v zemlji, pod lubjem, med mahovi in lišaji ali v trhlem lesu.

Metulji prezimujejo najpogosteje kot buba, ki je pri nekaterih vrstah zaščitena s svilnatim kokonom. Vendar so tudi izjeme – citrončki in pavlinčki prezimijo v odraslem stanju kot metulji, skriti v varnem zavetju

Citrončka tako lahko vidimo letati že zelo zgodaj spomladi. Tudi nekateri hrošči preživijo zimo v odraslem stanju, na primer pikapolonice, skrite pod lubjem. Tja se skrijejo še druge žuželke, kot so strigalice in šuštarji. Zarite v prst pa prezimujejo kobilice in rastlinske stenice, medtem ko bramorji in murni otrpnejo v svojih zemeljskih luknjah.

O zimskih zaspanih je bilo govora tudi v oddaji Infodrom.

Večina živali, ki jih videvamo na vrtu, je tudi pozimi tukaj, le skrile so se. Ko bo konec zime, nas bodo spet razveseljevale, nekatere pa, včasih, tudi jezile (npr. krt, voluhar, polži škodljivci).