Kako se je vse skupaj začelo?

Prvo oddajo so na TV Slovenija predvajali 26. oktobra leta 1994. Njen idejni oče in režiser je bil Njegoš Maravič, prvi voditelj pa legendarni dramski igralec Pavle Ravnohrib, ki jo je vodil kar 22 let. Pozneje, leta 2016, so oddajo celovito prenovili, nov koncept so ustvarjalci oddaje pripravili v povezavi s pedagoško stroko in odzivi osnovnošolcev. Izhajali so iz tega, da imajo otroci več vrst inteligentnosti, zato so v oddaji ponujali različna vprašanja, ki naslavljajo jezikovno, glasbeno, matematično, gibalno, prostorsko in medosebno inteligentnost. "Naslavljamo teme, ki so v družbi pomanjkljive, torej bralno pismenost otrok, izkušenjsko učenje skozi eksperimente, sodelovanje v skupini skozi sodelovanje v labirintu, tako da oddaja Male sive celice daleč presega običajni »quick« kviz," pravi recenzentka vprašanj, Sonja Čotar Konrad.

Dokumentarni film bo ponujal vpogled v tridesetletno zgodbo Malih sivih celic

Predpremierno je bil dokumentarni film na ogled v Kinodvoru, in sicer 22. maja dopoldan. Na televizijske zaslone pa prihaja v soboto, 31. maja ob 10.10. na TVS 1.
V njem boste spoznali nekatere nekdanje tekmovalce, voditelje in ostale soustvarjalce oddaje, ki so z gledalci delili izkušnje, občutke in želje o tem zelo priljubljenem TV-kvizu za mlade.

Male sive celice niso le oddaja, ampak posebna "čast" za tekmovalce in šolo

"V 30-minutni zgodbi želimo pokazati, kaj pomenijo Male sive celice vsem vpletenim v oddajo. Najprej tekmovalkam in tekmovalcem, potem vsem navijačem, mentorjem in mentoricam in ne nazadnje celotni občini. Večkrat se namreč zgodi, da zmagovalce sprejmejo kar cela občina, župan, gasilci, to je praznik za celoten kraj. Želimo pokazati, da Male sive celice niso zgolj hiter kviz, v katerem odgovarjaš, kar si se naučil na pamet, temveč so gibanje otrok, ki že mnogo prej, preden pridejo v oddajo, trenirajo, se učijo, razmišljajo, iščejo strategije, kako se najprej uvrstiti na kviz in potem tudi tam osvojiti čim več. V filmu bomo tudi zelo živo prikazali, kako poteka delo na televiziji, koliko posameznikov je potrebnih, da ta velika mašinerija požene motor in se posname taka oddaja, kjer sodeluje vsaj 40 zaposlenih in 100 otrok. In ko ta mladina spremlja snemanje, sem prepričana, da zagotovo nekatere navdušimo za delo na televiziji, za novinarski poklic in ne nazadnje tudi, da spoznajo pomen nacionalnega medija, kajti če ne bi imeli tega stika, izkušnje, morda sploh ne bi poznali, kaj vse RTV SLO pripravlja ravno zanje," je o nostalgični in legendarni oddaji Male sive celice povedala sedanja urednica oddaje Maruša Prelesnik Zdešar.

Sedanja oddaja je izjemno dinamična, pestra in tudi zabavna s polno humorja

Od leta 1994 do leta 2016, ko je oddajo vodil Pavle Ravnohrib, je bila oddaja morda manj dinamična, ni bilo toliko različnih rubrik, ki bi obsegale dinamiko in znanje iz različnih področij. Barbara Brezavšček Stegeman, ki je bila urednica oddaje med letoma 2015 in 2016, je zato povedala, da so v tem času že snovali nov koncept, ki je ponujal več različnih vsebin in večjo dinamiko, ki bi bila bolj všeč tekmovalcem in bi šla v korak s časom. "Odločitev o prenovi koncepta oddaje je že leta 2015 sprejela takratna urednica uredništva otroških in mladinskih programov, Petra Počkaj, njeno idejo pa je nato razvijala tudi nova urednica Martina Peštaj."

"Snovanja novega koncepta smo se lotili zelo analitično; najprej smo izvedli analizo obstoječe oddaje (prvo tako po 22 letih oddajanja) s pomočjo učencev na različnih šolah po Sloveniji (učenci so izpolnili vprašalnik, med ogledom oddaje pa smo jih tudi opazovali, spremljali njihove reakcije, nato pa izvedli tudi poglobljene intervjuje). Takrat smo dobili povratno informacijo, da si otroci želijo več smeha, več čustev tekmovalcev, več matematičnih vprašanj, bolj moderno grafično podobo, drugačnih iger, predvsem spretnostnih, matematičnih, gibalnih, kuharskih, slovničnih, in vprašanj o živalih. Želeli so si več dinamike, več vizualnih nalog," je povedala Barbara.

Razkrila je tudi, da so koncept oddaje razvili v povezavi s stroko, saj so se povezali s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. "Oddaja naslavlja različne vrste inteligentnosti: prostorsko, logično-matematično, glasbeno, gibalno, jezikovno in tudi medosebno.
S posebnimi igrami in vprašanji smo želeli zajeti tudi problem slabše bralne pismenosti slovenskih osnovnošolcev (raziskava PISA) ter uvesti nekatere privlačne oblike učenja s pomočjo eksperimentov. Hkrati smo želeli pustiti dovolj časa za utrjevanje znanja, da si dejansko gledalec po ogledu oddaje tudi kaj zapomni in kaj novega nauči. Seveda pa smo vedeli, da ne sme manjkati humorja in sprostitve, saj vemo, da se v sproščenem okolju več naučimo," je še dodala.

Kaj so voditelji in soustvarjalci za kamero, ki jih je okrog 50, razkrili na predpremieri v Kinodvoru?

Sedanja voditelja Juš Milčinski in Rok Škrlep sta na predpremieri v Kinodvoru priznala, da sta zelo velika ljubitelja kvizov in da sta si zelo želela, da bi postala voditelja. Juš se je, ko je RTV Slovenija iskala voditelja z avdicijo, prijavil in si izjemno želel, da bi bil izbran. "Ko sem videl novico za avdicijo, sem si rekel, mogoče bi pa se lahko prijavil, čeprav je bilo bolj – hočem se prijavit!" se spominja Juš.

Rok Škrlep pa je povedal, da je odraščal ob Malih sivih celicah in da mu starši niso preveč dovolili gledati televizije, ampak Male sive celice so bile izjema, ker jih je Rok izjemno rad spremljal. Rok se tudi spominja snemanja popolnoma prve oddaje, kjer je nastopil kot voditelj: "Vem, da me je presenetila velikost vsega, se pravi samega studia, velikost ekipe, se pravi, koliko enih soustvarjalcev je pri tej oddaji, koliko enih skrbi, da ta oddaja je takšna, kot je. To me je v bistvu res kar malo šokiralo. Ker jaz sem prej imel izkušnjo, kjer sem bil sam za vse, bil sem snemalec, novinar, tonski mojster, šofer in vse, kar je bilo potrebno."

Martina Peštaj je kot urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija povedala, da so kvizi za osnovnošolce sicer zelo velik produkcijski zalogaj in tudi v tujini jih ravno zaradi tega ni veliko. "V bistvu tradicije kvizov v tujini ni veliko, ne dela se veliko kvizov. Zato, ker vsi vedo, da je to velik zalogaj; dobiti otroke, mentorje in ves ta pogon. Ampak tisti, ki jih delajo, jih delajo dolgo časa, vmes se menjavajo voditelji, prihajajo novi sistemi, nove igre in tako naprej; ampak ja, tako da jaz si tudi želim, da bi to pri nas še potovalo naprej," je razkrila.