Njegova glavna sestavina je škrob, ki ga je v surovem plodu približno 44 odstotkov. Vsebuje tudi sladkor ter približno štiri odstotke beljakovin in dva odstotka maščobe. Bogat je z vitamini skupine B (B1, B2 in B6) ter minerali (kalcij, kalij, magnezij in fosfor).

Ko kostanj dozori, odpade iz drevesa. A pozor: vedno je v bodičastem ovoju, zato so pri nabiranju priporočljive rokavice. Foto: Pixabay
Kostanjev piknik - še vedno najpogostejši način uživanja kostanjev. Njegov olupek je potrebno pred peko nekoliko prerezati, da kostanji ne pokajo, saj se med peko sredica v kostanju razširi. Foto: Pixabay
Zakaj je še zdrav? Ker je poln različnih hranljivih snovi, krepi želodec in ledvice, torej organe, ki so jeseni in pozimi "energetsko šibkejši". Foto: Pixabay
Izredno zdrav je tudi zato, ker ne vsebuje popolnoma nobenih škropiv in umetnih snovi. Raste na visokem drevesu, pa še to v bodičastem ovoju. Do njega torej zelo težko pride kar koli drugega kot morda nekoliko onesnažen zrak, če je drevo kje ob cesti. Foto: Pixabay