Konjska vprega je bila včasih glavno prevozno sredstvo, ljudje so z njo prevažali ljudi, seno, les, ali se vozili na sejme in praznike. Danes jo pogosto uporabljamo za ohranjanje kulturne dediščine, pri praznikih, porokah, turističnih vožnjah ali na konjskih tekmovanjih.

Vožnja s konjsko vprego je tiha in počasna, zato lahko človek res začuti naravo in ritem konja.
Ni hrupa motorjev ali izpustov, je okolju prijazna in sproščujoča izkušnja.

Zaupanje med človekom in konjem

Voznik (kočijaž) mora odlično poznati svojega konja, ker vožnja temelji na medsebojnem zaupanju in komunikaciji – s kretnjami, vajetmi in glasom. Dober voznik ne “ukazuje” konju, ampak z njim sodeluje. Vprega ni le “konj in voz” – pravilno nameščanje opreme, ravnotežje, natančna vožnja in nega konja zahtevajo veliko znanja in potrpljenja. Obstajajo tudi tekmovanja v vožnji vpreg, kjer se ocenjuje spretnost, natančnost in usklajenost konj.