Kraj Selšček! Ko celotna vas postane muzej in spomin na Maksima Gasparija
Ste že slišali za slovenskega slikarja Maksima Gasparija? Gre za zelo pomembnega umetnika, ki je močno zaznamoval slovensko umetnost, njegova dela so še danes zelo cenjena in večkrat nagrajena. Vabljeni v njegov rodni kraj Selšček, ki deluje kot muzej.
Kdo je bil Maksim Gaspari in kje je kraj Selšček?
Maksim Gaspari je slovenski slikar in ilustrator, ki se je rodil 26. januarja 1883 v kraju Selšček nad Cerknico. Umrl je 14. novembra 1980 v Ljubljani. Najbolj je znan po upodobitvah slovenske ljudske umetnosti, običajev in krajine. Njegovo delo je zaznamovano s poudarkom na narodnem motivu, ljudski umetnosti in tradicionalni slovenski kulturi. Naslikal je mnogo slik, ki prikazujejo različne kmečke običaje in dela in so del slovenske tradicije.
Selšček - vas, kjer je le približno 40 hiš
Da, prav ste prebrali. Gre za majhno vas, ki je v občini Cerknica, v njej pa živi približno 152 prebivalcev (podatek iz štetja prebivalstva leta 2020). Prebivalci so med seboj povezani z bogato kulturno dediščino slikarja Maksima Gasparija in starimi vaškimi običaji. V bližini rojstne hiše Maksima Gasparija in kjer se nahaja bolj znana Notranjska hiša, najdete celo zbirko razglednic s hišnimi številkami, ki ponazarjajo vpogled v zgodovino, ko je slikar še živel.
Vse razglednice s hišnimi številkami na eni steni. Vsako posebej pa sicer najdemo na posamezni hiši v kraju Selšček. Foto: Tanja Mojzer
Te table (razglednice) imajo današnje hiše, kjer dejansko živijo ljudje in z njihovo pomočjo si lahko ob sprehodu po vasi, predstavljamo, kako je vas izgledala v preteklosti. V Gasparijevo čast so že leta 2013 vsako hišo v vasi Selšček ponosno opremili z eno od njegovih razglednic.
Z rdečo je označeno, kje je kraj Selšček, od koder prihaja Maksim Gaspari. Foto: Google MapsMaksim Gaspari in njegova slika Ples na svatbi (1946). Foto: Narodna galerija
Najbolj poznana so njegova dela, ki prikazujejo idilične podobe slovenskega podeželja, vasi in narave. Poleg slikarstva je bil tudi izjemno ploden ilustrator. Ilustriral je številne knjige, revije in voščilnice, med katerimi so še posebej priljubljene njegove upodobitve božičnih in novoletnih motivov.
Zelo znane voščilnice ob božiču in novem letu avtorja Maksima Gasparija. Foto: Andrej Doblehar
Upodabljal je vsakdanje življenje slovenskega kmeta, praznovanja, praznike, narodne noše in naravne lepote Slovenije. Njegove slike so običajno optimistične, barvite in tople, prežete s preprosto ljudsko estetiko, kar je njegovemu delu prineslo veliko priljubljenost med slovenskim ljudstvom.
Jaslice, ki jih vsako leto razstavijo v kraju Selšček v čast umetniku Maksimu Gaspariju. Foto: Andrej DobleharRobert Kužnik je zbral veliko informacij in del Maksima Gasparija v obsežni biografiji o tem umetniku. V osrčju kraja Selšček, kjer je cerkev, pa stoji tudi spomenik Maksima Gasparija. Foto: Tanja MojzerNataša Mele je podedovala Notranjsko hišo in jo zasnovala kot zgodovinsko in kulturno ustanovo. Danes je to gostilna in prenočišče (ob predhodnem dogovoru) za približno sedem oseb, v njej pa najdemo mnogo opreme iz 19. stoletja. Foto: Tanja Mojzer
Notranjska hiša - kot bi stopili v gostilno, ki je funkcionalni muzej
Notranjska hiša je iz leta 1884 v Selščku 31. Hiša je označena za kulturni spomenik lokalnega pomena, nekoč je bila tukaj furmanska gostilna in trgovina, po domače Pri Markotovih. Tam so že v tistem času ponujali okusne domače in preproste tople malice. Danes hiša služi za ogled, nočitev in različna praznovanja ter obiske različnih dogodkov ob predhodnem dogovoru.
Tam vam lahko postrežejo tudi s kosilom, kot so ga jedli včasih, vse to pa je skuhano na peči iz drv. Tudi večina pohištva in posode v kuhinji je originalnega iz tistega časa, je le obnovljeno in ustrezno restavrirano. Nekaj restavriranega pohištva uporabljajo še danes, kar pa ni v uporabi, pa je vsekakor vredno pozornosti za ogled, saj hiša deluje, kot bi stopili v gostilno, ki je delovala v tistem času. Za nas pa je to seveda kot obisk zanimivega muzeja. V hiši lahko prespi tudi sedem oseb in to v restavriranih posteljah, kjer so tudi omare iz tistega časa. Kopalnice pa so seveda nove, saj v tistem času niso imeli kopalnic.
Jožko Meden je bil v 4. razredu osnovne šole, ko si je dopisoval z Maksimom Gasparijem
Ob našem obisku Notranjske hiše smo imeli priložnost spoznati tudi gospoda, ki je danes star 67 let. Ime mu je Jožko Meden in v Notranjski hiši je razstavil originalne razglednice in voščilnice, ki si jih je dopisoval z umetnikom Maksimom Gasparijem. Sam je takrat okvirno (po spominu) obiskoval četrti razred osnovne šole, kar pomeni, da je bil star približno deset let, pri zadnjih pismih pa pri vojakih.
Voščilnice, ki si jih lahko ogledamo so torej stare približno 50 let. Vse so originalno opremljene s poštno znamko in napisane s kemičnim svinčnikom ali penkalom. Otroci so v tistem času izjemno cenili umetnike in Jožko Meden je bil izjemno počaščen, da si je kar nekaj časa dopisoval z Maksijem Gasparijem, ki je bil takrat star torej okrog 80 let.
Jožko Meden, ki si je pred približno 50 leti (v letih 1969, 1970 in 1974) dopisoval z umetnikom Maksimom Gasparijem. Sam je bil takrat star okrog deset let. Kratka pisma in razglednice lahko vidimo v Notranjski hiši. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Oprema v Notranjski hiši: budilka, ki so jo uporabljali včasih Foto: Tanja Mojzer
Oprema v Notranjski hiši: restavrirano pohištvo Foto: Tanja Mojzer
Oprema v Notranjski hiši: škatla za domače slaščice Foto: Tanja Mojzer
Oprema v Notranjski hiši: škatla za sladkor Foto: Tanja Mojzer
Oprema v Notranjski hiši: pohištvo v kuhinji Foto: Tanja Mojzer
Oprema v Notranjski hiši: pohištvo v kuhinji Foto: Tanja Mojzer
Oprema v Notranjski hiši: štedilnik na drva in jed na žlico (ričet) Foto: Tanja Mojzer
Nataša Mile, ki je Notranjsko hišo prenovila v slogu hiš oziroma gostiln v 19. stoletju. Foto: Tanja Mojzer
Obleka ki spominja na obleke v 19. stoletju. Foto: Tanja Mojzer
Razglednica Maksima Gasparija na hiši v kraju Selšček. Foto: Tanja Mojzer
Nina Mile pred vhodom v Notranjsko hišo. Foto: Tanja Mojzer
Hiše v samem središču kraja Selšček pred cerkvijo. Foto: Tanja Mojzer
Domačija nasproti Notranjske hiše prav tako spominja na 19. stoletje. Foto: Tanja Mojzer
Notrnanjska hiša deluje kot funcionalni muzej. Foto: Tanja Mojzer
Ričet, skuhan na štedilniku kot so ga uporabljali včasih (na drva). Foto: Tanja Mojzer
Ričet je jed in ješprena (ječmena), ki ga imamo na jedilniku še danes, a v preteklosti so ga jedli še pogosteje. Foto: Tanja Mojzer
Kolovrat za prejo volne. Foto: Tanja Mojzer
Bi uganili, da je to tehtnica? Foto: Tanja Mojzer
Posoda, v kateri so običajno hranili sladkor. Foto: Tanja Mojzer
Postelja v slogu postelj iz 19. stoletja. Foto: Tanja Mojzer
Posode za domačo mast (svinjsko mast), ocvirke in mleko. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer
Originalne razglednice, ki sta si jih pisala Jožko Meden in Maksim Gaspari. Foto: Tanja Mojzer