Kdo je bil Maksim Gaspari in kje je kraj Selšček?

Maksim Gaspari je slovenski slikar in ilustrator, ki se je rodil 26. januarja 1883 v kraju Selšček nad Cerknico. Umrl je 14. novembra 1980 v Ljubljani. Najbolj je znan po upodobitvah slovenske ljudske umetnosti, običajev in krajine. Njegovo delo je zaznamovano s poudarkom na narodnem motivu, ljudski umetnosti in tradicionalni slovenski kulturi. Naslikal je mnogo slik, ki prikazujejo različne kmečke običaje in dela in so del slovenske tradicije.

Selšček - vas, kjer je le približno 40 hiš

Da, prav ste prebrali. Gre za majhno vas, ki je v občini Cerknica, v njej pa živi približno 152 prebivalcev (podatek iz štetja prebivalstva leta 2020). Prebivalci so med seboj povezani z bogato kulturno dediščino slikarja Maksima Gasparija in starimi vaškimi običaji. V bližini rojstne hiše Maksima Gasparija in kjer se nahaja bolj znana Notranjska hiša, najdete celo zbirko razglednic s hišnimi številkami, ki ponazarjajo vpogled v zgodovino, ko je slikar še živel.

Te table (razglednice) imajo današnje hiše, kjer dejansko živijo ljudje in z njihovo pomočjo si lahko ob sprehodu po vasi, predstavljamo, kako je vas izgledala v preteklosti. V Gasparijevo čast so že leta 2013 vsako hišo v vasi Selšček ponosno opremili z eno od njegovih razglednic.

Najbolj poznana so njegova dela, ki prikazujejo idilične podobe slovenskega podeželja, vasi in narave. Poleg slikarstva je bil tudi izjemno ploden ilustrator. Ilustriral je številne knjige, revije in voščilnice, med katerimi so še posebej priljubljene njegove upodobitve božičnih in novoletnih motivov.

Upodabljal je vsakdanje življenje slovenskega kmeta, praznovanja, praznike, narodne noše in naravne lepote Slovenije. Njegove slike so običajno optimistične, barvite in tople, prežete s preprosto ljudsko estetiko, kar je njegovemu delu prineslo veliko priljubljenost med slovenskim ljudstvom.

Notranjska hiša - kot bi stopili v gostilno, ki je funkcionalni muzej

Notranjska hiša je iz leta 1884 v Selščku 31. Hiša je označena za kulturni spomenik lokalnega pomena, nekoč je bila tukaj furmanska gostilna in trgovina, po domače Pri Markotovih. Tam so že v tistem času ponujali okusne domače in preproste tople malice. Danes hiša služi za ogled, nočitev in različna praznovanja ter obiske različnih dogodkov ob predhodnem dogovoru.

Tam vam lahko postrežejo tudi s kosilom, kot so ga jedli včasih, vse to pa je skuhano na peči iz drv. Tudi večina pohištva in posode v kuhinji je originalnega iz tistega časa, je le obnovljeno in ustrezno restavrirano. Nekaj restavriranega pohištva uporabljajo še danes, kar pa ni v uporabi, pa je vsekakor vredno pozornosti za ogled, saj hiša deluje, kot bi stopili v gostilno, ki je delovala v tistem času. Za nas pa je to seveda kot obisk zanimivega muzeja. V hiši lahko prespi tudi sedem oseb in to v restavriranih posteljah, kjer so tudi omare iz tistega časa. Kopalnice pa so seveda nove, saj v tistem času niso imeli kopalnic.

Jožko Meden je bil v 4. razredu osnovne šole, ko si je dopisoval z Maksimom Gasparijem

Ob našem obisku Notranjske hiše smo imeli priložnost spoznati tudi gospoda, ki je danes star 67 let. Ime mu je Jožko Meden in v Notranjski hiši je razstavil originalne razglednice in voščilnice, ki si jih je dopisoval z umetnikom Maksimom Gasparijem. Sam je takrat okvirno (po spominu) obiskoval četrti razred osnovne šole, kar pomeni, da je bil star približno deset let, pri zadnjih pismih pa pri vojakih.

Voščilnice, ki si jih lahko ogledamo so torej stare približno 50 let. Vse so originalno opremljene s poštno znamko in napisane s kemičnim svinčnikom ali penkalom. Otroci so v tistem času izjemno cenili umetnike in Jožko Meden je bil izjemno počaščen, da si je kar nekaj časa dopisoval z Maksijem Gasparijem, ki je bil takrat star torej okrog 80 let.