V krščanstvu so na veliki petek Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, v nedeljo, pa je vstal od mrtvih.
Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, kar pomeni, da se na ta dan verniki smejo le enkrat na dan do sitega najesti in pri tem ne smejo zaužiti mesa ali mesnih jedi. Dan pred veliko nočjo, torej v soboto, je čas za blagoslov jedi (pogovorno: žegnanje jedi). Po tradiciji se blagoslovljene jedi jedo v nedeljo po sveti maši.
Namen blagoslova velikonočnih jedi je, da se zavemo božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga. Praznik nas tudi opozori na božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Blagoslov prebudi misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči.
Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa.
Velika noč se tako praznuje vsako leto na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni.
Praznik sam ima korenine v judovstvu. Korenine pa ima tudi v starih poganskih navadah, s katerimi so praznovali prihod pomladi.
V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem.
Različne tehnike barvanja pirhov:
Če velikonočnih jajčk še niste pobarvali, vam mi ponujamo navodila
