Magnezij je za človeško telo nujno potreben za pravilno delovanje celic, sodeluje pa tudi pri presnovi. Znotrajcelični magnezij aktivira več kot 300 encimov, sodeluje pri glikolizi, sintezi beljakovin, stabilizira membranski potencial in še bi vam zdravniki lahko naštevali.

Zunajcelični magnezij je nujno potreben za vzdraženost živčne in mišične celice ter za prenos dražljajev skozi živčnomišične sinapse. Dobra polovica magnezija je shranjena v kosteh, tretjina je ioniziranega v znotrajceličnih tekočinah in le odstotek v zunajceličnih tekočinah. Pomemben je za vzdrževanje elektrolitskega ravnovesja, kar je še posebej pomembno za športnike.

Veliko ga vsebuje tudi zelena listnata zelenjava, ribe, stročnice, avokado, žita, mlečni izdelki in najbolj razveseljujoče: temna čokolada.

Magnezij spada med esencialne minerale. Dobimo ga v obliki anorganskih soli kot oksid, klorid ali karbonat ter organskih soli kot magnezijev citrat. Magnezijev sulfat ima zaradi osmoznega učinka predvsem odvajalno delovanje. Telo privzame toliko magnezija, kolikor ga potrebuje za vzdrževanje homeostaze oz. normalne plazemske koncentracije. Zelo strokovno povedano, kajne?

Nekateri občasno v vodi raztopijo kakšno magnezijevo tableto, pojedo kapsulo ali magnezijev prah stresejo v juho, vodo, sok in podobno.

Povečana psihična in telesna obremenitev ter neustrezna prehrana zahtevata več magnezija

Magnezij v nekoliko večjih količinah se priporoča pri povečani porabi organizma zaradi vsakodnevnih psihičnih in telesnih obremenitev.

Kje še najdemo magnezij?

Magnezij je v živilih dobro zastopan. Najdemo ga v žitih, oreščkih, semenih, špinači, stročnicah, krompirju, bananah in drugih živilih. Vsebujejo ga tudi meso in mlečni izdelki, ribe, soja in celo kava, česar se bodo razveselili vaši starši.

Absorpcijo (vsrkavanje v telo) lahko zmanjšajo prehranske vlaknine, fitinska kislina, fosfati in nekateri postopki obdelave in predelave živil. Dnevne potrebe po magneziju pokrijemo že, če v enem dnevu pojemo npr. naslednja živila: skodelico ovsenih kosmičev, skodelico rjavega ali divjega riža, dve rezini polnozrnatega kruha ter skodelico kuhane špinače.

Če kdo vnaša preveč magnezija v telo (se pravi s hrano in prehrambnimi dodatki), se lahko pojavijo te težave: driska, slabost, izguba teka, šibkost mišic, psihične težave, oteženo dihanje, zelo znižan krvni tlak in nereden srčni utrip. Še posebej so previsoki odmerki magnezija nevarni za ljudi, ki imajo oslabljeno delovanje ledvic.

Uporabljen vir za objavo članka: Mag. Venceslava Bavčar, magistra farmacije