Krožno speljana Pragozdna pot Krokar je dolga približno dva kilometra s 150 višinskimi metri razmeroma strmega vzpona.

Pot skozi gozdni rezervat Borovec obiskovalce popelje do roba Pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja občudujete mogočne bukove gozdove, rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja.

Na najvišji točki poti, vrhu Cerk, pa se odkriva razgled na obsežne gozdove Kočevske.Kljub temu, da je pot na določenih delih malce strma, zaradi svoje dolžine, ni pretežka in jo zmorejo prehoditi vsi člani družine. Sebi lahko namreč seveda prilagodite, kako hitro boste prehodili ta dva kilometra.

Gozdni rezervat Pragozd Krokar je s površino 74,5 ha največji od šest pragozdnih ostankov na Kočevskem. Foto: BoBo

Borovška naravoslovna pot je gozdna učna pot, ki želi obiskovalca poučiti o skrivnostih pragozda Krokar, narcisah, ki rastejo na pobočju Krempe in drugih značilnostih območja okoli Borovca pri Kočevski Reki.

Kot smo že napisali, je dva kilometra te poti urejene s poučnimi tablami in je namenjena otrokom, mladim in vsem tistim, ki želijo podrobenje spoznati pragozd Krokar in se naučiti oziroma obnoviti znanje o tem, kaj vse nam gozd ponuja.

Pragozd Krokar se nahaja južno od Kočevja, v bližini Kočevske reke. Foto: BoBo

Pragozd Krokar je poln stoletnih orjaških dreves, ki ko padejo ležijo in trohnijo.

Tukaj niso umetno podrli nobenega drevesa ali opravljali kakršna koli dela z žago. Da bi ga ohranili v svoji prvotni obliki, je skozi gozd speljana ozka stezica v strmo pobočje Krokarja na robu pragozdnega rezervata.

Pot nas vodi čez podrta drevesa, zato je potrebna previdnost. Seveda morajo biti v spremstvu mladih in otrok, odrasli. Pragozd je zanimiv v vsakem letnem času: spomladi ozeleni in je poln cvetja, poletje hladijo debele krošnje dreves, jeseni je hoja po odpadlem listju še posebej zanimiva, pozimi pa v njem vlada globoka tišina.

Dragoceni ostanek starodavnih bukovih gozdov Pragozd Krokar je bil skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik in 76 različnimi območji v 12 evropskih državah vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Foto: BoBo
Kaj nas lahko nauči gozd?