Ste vedeli, da poznamo okrog 100 različnih vrst tulipanov?
Razlikujejo se ne samo po barvi, temveč tudi po velikosti in obliki cvetov. Listi so načeloma dolgi in široki. So pritlični ali pa rastejo tudi iz stebla. Zanimivo je to, da se razmnožujejo s podzemnimi čebulicami. V naravi so navajeni na topla in suha poletja. Zato v čebulico shranjujejo hranilne snovi, da preživijo dolgo obdobje mirovanja. Čebulice lahko pozimi pustimo kar v zemlji, le priporočljivo je, da to zemljo prekrijemo s smrekovimi vejami ali jih kako drugače malce zaščitimo pred mrazom.

Izvirajo iz zahodne Azije in severne Afrike. Sicer pa je cvet tulipana simbol Turčije. Tulipan je tudi narodni simbol Madžarske, najdemo pa ga tudi v iranski zastavi. Ime "tulipa" ali "tulipant" je pomenilo turško pokrivalo. Z njegovo obliko je primerljiva oblika cvetov. Iz tega imena se je v Evropi razvila beseda turban, pa tudi tulipan.

V Evropi, še posebej pa na Nizozemskem, so postali tulipani zelo priljubljeni. V 16. stoletju je eksplodirala t. i. 'tulipomanija'. Okrog 1610. leta se je razmahnila preprodaja čebulic tulipanov, in to tako, da so dosegali celo ceno družinske hiše. To pa je zanimivo, kajne?

Tulipanove čebulice so najprej prišle v Evropo za prehranjevanja. Ker so čebulice namreč precej velike (kot manjši krompir), so bili ljudje mnenja, da se jih lahko poje. Šele pozneje so ugotovili, da niso užitne, zato so tulipani pridobivali lepotno veljavo.

Tulipomanija je dosegla takšne razsežnosti, da je prodaja pristala na borzi, kjer je dosegla število 10 milijonov kosov prodanih čebulic. Vendar leta 1637 Nizozemska izda ukaz, s katerim konča tulipomanijo in čebulice se začne kupovati in prodajati tako kot vse drugo cvetje po normalnih trgovskih zakonih in cenah.

Danes je dežela tulipanov Nizozemska
Ljubezen do tulipanov je osvojila flamskega diplomata, Ogierja de Busbecqa, odposlanika Habsburžanov na dvoru Süleymana de Grote. Pisal je o lepoti tulipanov in svoja pisma poslal svojemu nizozemskemu prijatelju, učenjaku Carolusu Clusiusu. Clusius je ravno nastopil novo delovno mesto kot botanik na univerzi v mestu Leiden. Redke čebulice so ga očarale. Izročilo nam da misliti, da je za čebulice zahteval zelo visoke cene, tako da jih nihče ni želel kupiti. Neki gospodje s trgovsko dušo tega niso mogli preboleti. V temni noči so se prikradli na vrt in vzeli s seboj nekaj čebulic. Ukradene čebulice naj bi bile izhodni material za vzgojo tulipanov na Nizozemskem.