Ste vedeli, da pajek križevec, ki je ime dobil po križu, ki ga ima na hrbtu, lahko v manj kot eni uri s pomočjo vetra iz preproste svilene niti splete eno najlepših oblik, kar jih najdemo v naravi?

Kako torej nastane pajkova mreža?

Pajki iz družine križevcev začnejo svojo mrežo tipične krožne oblike plesti tako, da najprej spletejo vezno nit med dvema opornima vejama. Pajek najprej na eno od vej iz žlez na zadku izloči svileno nit in jo pritrdi na drugo vejo. Nato zleze na sredo svilnatega mostička in splete novo nit ter jo pritrdi na tretjo oporno točko. Tako ustvari značilno osnovo v obliki črke Y. Nato začne plesti nove niti med tremi opornimi točkami, da mreža dobi obliko trikotnika. Ko je ogrodje postavljeno, začne pajek pripenjati varovalne niti, med katerimi ni veliko prostora.

Ogrodje utrdi tako, da nanj prečno na varovalne niti pritrdi nove niti iz središča mreže. Nato splete še lepljivo lovilno mrežo. Križevec porabi za izdelavo ene mreže od 30 minut do ene ure, vsak dan pa načeloma splete novo mrežo, kar je resnično posebnost med pajki.

Še zanimivost: Vas zanima, kako lahko pajki plezajo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo? To je zelo velika pajkova skrivnost!

Njihova posebnost je, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki iz družine pajkov izdelujejo mreže za lov. Gradnja pajkove mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec, na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti: strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne pa imajo zunanjo plast iz aminokislin, ki jih izločajo pajkove žleze.

Različne vrste pajkov pletejo različne tipe mrež, po tem tudi najlaže določimo vrsto pajka. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz pajkovega skrivališča. Ko plen zadene ob te niti, pajek začuti vibracije in plane nadenj. Iz tega tipa mreže naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi zunaj skrivališča, iz te pa kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo. On pa seveda ostane na nelepljivih nitih. Zato se sam ne more ujeti v "svojo mrežo".

Pajek lahko čaka na plen v sredini mreže ali pa je skrit med rastlinjem ob njej. Neverjetno, kajne?

Kako dolgo je mreža lepljiva?

Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline znova uporabijo.

Še več zanimivosti o pajkih lahko preverite v oddaji Izodrom, kjer se je veliko govorilo o pajkih.