Toča je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50 milimetrov ali še celo več.

So deloma ali popolnoma prozorne in sestavljene iz prosojnih, motnih, snegu podobnih plasti, ki so debele do en milimeter. Toča pada predvsem pri močnem nevihtnem vremenu, ki ga spremljajo močni električni pojavi, vendar temperatura zraka v prizemnih plasteh ni pod nič Stopinj Celzija. Toča pada iz nevihtnih oblakov kumulonimbusov.

Toča je padavina v obliki okroglih ledenih kepic. Foto: Pixabay

V prvi fazi se pri dovolj razvitem oblaku kumulonimbusu na njegovem vrhu ustvarijo jedrski elementi kristalov v obliki sodre. Na te kristale se lepijo podhlajene vodne kapljice, ki zaradi kondenzacije nastajajo istočasno kot kristali zaradi sublimacije.

Voda se okoli kristalov spreminja v tanke plasti ledu. Ko toliko narastejo in pridobijo težo, da jih vzponski tokovi ne morejo več dvigniti, padajo na zemeljsko površino. Ko presekamo zrno toče, se pokaže, da je jedro sestavljeno iz trdega snega, okrog katerega so nalepljene plasti ledu.

Ker pa je v kumulonimbusu zelo močno turbulentno gibanje, se jedra toče v oblaku gibljejo v krožnici vse dokler njihova teža ni večja, kakor pa vzgonsko gibanje v oblaku. Pri gibanju ali kroženju se zrna toče v oblaku stalno večajo na račun podhlajenih vodnih kapljic. Foto: Pixabay
Ko pada debela toča
Ker toča pada naravnost iz oblakov z veliko hitrostjo lahko poškoduje vrtnine in poljščine. Zato mnogi vrtnarji zaščitijo svoje vrtove s pregrinjalom proti toči. Foto: Pixabay

Vabljeni k ogledu prispevka o tem, kako sploh nastane toča

Zakaj in kako nastane toča?
Če nam pade na glavo, nas lahko močno poškoduje