Kokosov oreh (to je v bistvu velik rjav ali zelen, tudi rumen orešek) raste na visokem drevesu, ki mu pravimo kokosova palma. Značilnost kokosove palme je, da je izjemno visoka (lahko tudi do 30 metrov, listi so pa lahko veliki tudi do 5 metrov). Deblo je dokaj tanko za takšno višino, na vrhu pa je krošnja, na kateri rastejo sadeži. Poznamo veliko različnih vrst kokosovih palm in posledično kokosovih orehov. Razlikujejo se po barvi, okusu in velikosti. Nekateri orehi so manjši, "kosmati" in rjave barve, spet drugi so na primer zelo gladki in bolj zelenkastega videza, tudi precej rumenkasti kokosovi orehi obstajajo.

Kokosovega oreha ne morete prerezati z nožem, ker je njegova lupina izjemno trda. Belo kokosovo meso lahko jeste kar takšno, izjemno pa je tudi primerno za raznorazno obdelavo in se uporablja v prehrani (npr. posušena kokosova moka) in pa v kozmetiki. Tudi kokosova voda se uporablja na ta način. Foto: Pixabay

Značilnost kokosovega oreha je, da ima zelo trdo lupino. Nikakor ga ne boste mogli z nožem razpoloviti, ampak za to potrebujete dobesedno žago. Pravilen način je sicer, da v kokosovo lupino naredite luknjico, spijete kokosovo vodo (je prozorne oziroma nekoliko bele barve), nato pa kokos prepolovite in pojeste beli del ob lupini.

Če ste ga že poskusili, ste morda bili začudeni, da ta beli del nima takšnega okusa po kokosu, kot smo ga vajeni na primer v kokosovi čokoladi. To pa zaradi tega, ker če kokosu dodamo sladkor, pride njegov okus bolj do izraza. Pravi, sveži kokos, ki ga poskusite na primer v Aziji ali Mehiki, pa nima tako sladkega okusa.

Vse, kar je označeno z roza pasom, spada v tropski pas. To je območje na Zemlji, kjer so vse leto temperature zelo visoke (Avstralija, Indonezija, del Azije, Afrika, del Južne in celotna Srednja Amerika). Na teh območjih je kokosovih palm toliko kot pri nas na primer grozdja ali jabolk. Nekatere kokosove palme gojijo v nasadih, nekatere pa so zrasle naravno. Foto: Pixabay
Kokos uvrščamo med ‘funkcionalno hrano’, saj ima poleg hranljive vsebine še številne druge pozitivne učinke na zdravje. Kokosovemu olju pripisujemo poseben pomen, saj ima zdravilne učinke, ki so močnejši od tistih pri drugih oljih in se veliko uporablja v tradicionalni medicini pri narodih, ki živijo v Aziji in ob Tihem oceanu. Foto: Pixabay
Kokosove palme so izjemno visoke. Tam, kjer so nasadi, jih obirajo strojno, sicer pa so domačini dobro izurjeni v plezanju po njih. Foto: Pixabay

Kokosova palma najbolj uspeva na peščenih ali celo zasoljenih tleh v bližini morske obale. Od cvetenja do končne kalitve kokosovega oreha včasih traja tudi do 2 leti in pol. Dočaka lahko tudi do 100 let, najbolj pa obrodi med 10. in 50. letom.

Naenkrat lahko obrodi okrog 75 orehov, ki so veliki kot rokometna žoga in tehtajo do 3 kilograme. Zelo nevarno je, če vam kokosov oreh pade na glavo, saj z višine povprečno okrog 20 metrov tako trd oreh lahko povzroči neznosne bolečine ali celo smrt.

Kokos pride v Slovenijo na velikih ladjah, lahko pa tudi z letalom. V malce večjih supermarketih ga lahko kupite. Sicer pa so po vsem svetu dosegljivi takšni in drugačni izdelki, v katerih je prisoten kokos (v hrani kot tudi v kozmetiki). Foto: Pixabay
Kokosovo olje oziroma kokosova mast oz. kokosova maščoba se uporablja tako kot vsako drugo olje - za pečenje zelenjave, mesa ali sladic. Je izjemno zdravo, polno vitaminov in primerno tudi za cvrenje, saj na visokih temperaturah ne spremeni svoje teksture. Foto: Pixabay
Kokosova moka, ki jo zelo dobro poznamo pri nas, saj je sestavina mnogih slaščic, je narejena iz svežega naravnega kokosovega mesa. Meso se posuši in razmasti ter nato fino zmelje v prah, ki je po konsistenci zelo podoben pšenični moki. Mnogi jo uporabljajo namesto pšenične moke za peko in kuhanje, poleg tega pa je tudi dober vir beljakovin, saj ima ravno toliko beljakovin kot pšenična moka. To predstavlja prednost za vedno več prebivalstva, pri katerem se je pojavila alergija na gluten ali preobčutljivost na pšenico – bolezen, imenovana celiakija. Foto: Pixabay
Tam, kjer raste kokos, po navadi rastejo tudi drugi, za nas eksotični sadeži, kot sta papaja (ta oranžna buča), melona (podobna lubenici, le da je rumena) in seveda banane. Tudi mango je nepogrešljiv. Foto: Pixabay