Kje jih torej srečamo?

Tla so najpogostejše okolje za glive. Tu igrajo ključno vlogo pri razgradnji organske snovi, kot so odmrle rastline in živali, ter sproščanju hranil v ekosistem.

Gobe, kot so gobe na drevesih, se hranijo z odmrlim ali oslabljenim lesom in pomagajo pri njegovi razgradnji.

Glive nimajo zelenega barvila, zato ne izdelujejo hrane same in zato ne sodijo med rastline. Hrano dobijo od živih ali odmrlih rastlin in živali:
- Gniloživke črpajo hrano iz tal, iz vej, štorov.
- Zajedavke napadajo rastline (drevesa) in povzročajo njihove bolezni.
- Soživke živijo v sožitju s koreninami dreves.

Glive lahko živijo tudi v sladkih in slanih vodah. Najdemo jih v rekah, jezerih, oceanih in celo v ekstremnih okoljih, kot so vroči vrelci ali globokomorska okolja.

Nekatere glive, kot so plesni, uspevajo v vlažnih notranjih prostorih, na primer na stenah, hrani ali knjigah.

Nekatere glive so za ljudi in živali užitne nekatere pa nikakor in so stupene

Užitno so na primer nekatere gobe in plemenite plesni (modra plesen na siru gorgonzoli). Neužitne glive pa so strupene gobe, krušna plesen na kruhu in vsa plesen na hrani, ki se pokvari.

Nekatere glive so paraziti in živijo na živalih, rastlinah ali celo ljudeh (npr. atletsko stopalo oziroma bolj poznane kot glivice na stopalih in nohtih). Druge so koristne simbiotske glive, ki živijo v povezavi z rastlinami in pomagajo pri absorpciji hranil.

Nekatere glive lahko preživijo v ekstremnih okoljih, kot so puščave, polarni predeli in celo radioaktivna območja.