Mečarice so velike, zelo plenilske ribe, za katere je značilen dolg, raven in koničast "kljun", po čemer je dobila tudi ime. So podolgovate, okroglega telesa in do zrelosti izgubijo vse zobe in luske. To je njihova velika posebnost.
Poznamo kar devet vrst mečaric. Širokokljuna mečarica je edina med njimi, ki jo zaradi kakovosti mesa izdatno lovijo tudi v komercialne namene.
Mečarico krasi dolg in ploščat kljun (meč), ki je pravzaprav podaljšana gornja čeljust. Mogočen meč je dolg okoli tretjine celotne dolžine ribe, uporablja pa ga za napad in obrambo. Je prava bojevnica, saj je zelo gibčna, napadalna in hitra riba.
Živijo v parih ali manjših jatah v skorajda vseh morjih. V Sredozemskem morju jih je največ ob Siciliji in Malti. Ker po navadi bivajo v večjih globinah, jih je v naši bližini največ v južnem in srednjem Jadranu.
Dneve po navadi preživljajo v globinah, ponoči pa se v lovu za hrano dvignejo tudi na površje.
Njihova prehrana
Mečarice so značilne predstavnice nočnih roparic, hranijo pa se izključno z manjšimi ribami (sardele, skuše) in raki. Zelo rade imajo glavonožce.
Poseben način lova
V svetu je najpogostejša metoda ribolova širokokljune mečarice z naravno vabo ponoči. Ponoči se mečarice dvignejo skupaj z jatami lignjev, ki so njihova glavna hrana, na nižje globine, zato si ribiči takrat razporedijo vabe na globinah od 10 do 90 metrov. Zaradi nočnih pogojev običajno lahko lovijo na največ 3 palice.
Vabe razporedijo na različne globine s pomočjo svinčenih uteži in balonov. Kot vabo uporabijo velikega lignja. Na vrtljivko, ki je približno od 2 do 3 metre oddaljena od vabe, pripnejo veliko kemično lučko. Ponoči ujete mečarice pogosto skačejo iz vode.
Vas zanima, kako je mačarico v eni od svojih oddaj narisal Ribič Pepe?
