Plamenca prepoznamo po dolgih in tankih nogah ter odebeljenih gležnjih (ki so videti kot kolena). Ima tudi kačast vrat in prevelik kljun, glede na obraz.

Skupek vseh teh nenavadnih telesnih značilnosti omogoča rdečim plamencem preživetje na območjih solin, blatnih, bibavičnih lagun in mangrovskih močvirij.

S kljukastim kljunom zgrnejo na kup blato in iz njega oblikujejo gnezdo. S trdimi resicami v kljunu precejajo vodo z drobnimi rakci, mehkužci, žuželkami in njihovimi ličinkami ter vodnimi rastlinami.

Plamenci simbolizirajo podobo kičastih okraskov, ki jih nameščajo po ameriških tratah, v naravi pa so še vedno precejšnja neznanka.

Strokovnjaki si niso na jasnem niti glede nekaterih preprostih vedenjskih navad plamencev, denimo tega, da radi stojijo na eni nogi. Nekateri pravijo, da tako počivajo.

Plamenci živijo v odročnih krajih in se ob poplavah ali suši preprosto premaknejo na druga, za prehranjevanje primerna območja.

Zato štetje plamencev in sledenje tem pticam povzroča raziskovalcem precej preglavic – prav tako proučevanje, kako nanje vplivajo suše, orkani in spreminjanje vodne gladine zaradi podnebnih sprememb in človekovega poseganja v obalni pas.

Kaj pa njegovo čudovito perje? Kdo bi morda še pomislil, da ga ima le za vzbujanje občudovanja.

A kot zanimivost naj vam razkrijemo, da mladi plamenci sploh nimajo rožnatega perja. Mladiči se izvalijo porasli z belim puhom, ki šele pozneje postane siv – tega pa pozneje zamenjajo s perjem, ki se obarva rožnato zaradi vodnih bakterij in rakcev ter betakarotena v njihovi hrani.













