Koledarska pomlad traja od 21. marca (pomladansko enakonočje) do 21. junija (poletni solsticij - sončev obrat). Za njo nastopi najtoplejši čas - poletje!

Zvončki so ene izmed prvih pomladnih cvetlic. Rastejo ob potokih oz. tam, kjer je precej vlažno. Foto: Pixabay

Sneg se stopi, trava ozeleni, rastline pričnejo poganjati stebla, liste in cvetove. Seveda tudi drevje začne cveteti in čakati na žuželke, ki opravijo zelo pomembno delo - opraševanje. Šele po opraševanju lahko zrastejo sadeži (jabolka, hruške, breskve, slive, višnje, češnje in podobno).

Pomladni žafran. Je prelepe vijoličaste barve, cvet je suličast in dolg od 3,5 do 5 cm. Brazda je daljša od prašnikov, ki so trije, venčnih listov pa je šest. Rastlina ima v zemlji okrogel ploščat gomolj, ki ga obdaja rjava kožica. Iz gomolja izrašča cevast cvet. Listi so dolgi in imajo po vsej dolžini belo črto. Povezujejo jih bele kožice. Ko žafran odcveti, se listi močno razvijejo, da omogočijo dozorevanje gomolja. Pomladanski žafran je v različnih oblikah razširjen od Sredozemlja do prednje Azije, na jug do Sicilije. Običajno raste v velikih skupinah, tako da lahko vidimo prav celo žafranasto polje. Foto: Pixabay
Tako pa cveti sadno drevje. Jablane, hruške, višnje, češnje in druga drevesa. Foto: Pixabay
In seveda regrat, ki spreminja svojo podobo. Najprej vidimo le zelene liste, ki jih nabiramo za solato. Kmalu prične regrat cveteti. Sprva je cvet rumene barve, nato pa se spremeni v bele regratove lučke s semeni, ki jih veter raznaša vse naokrog. Regrat je izjemno zdravilen in ga lahko uživamo v solati, lahko ga tudi posušimo in uporabljamo kot čaj ali začimbo. Rumene regratove cvetove pa lahko skupaj s sladkorjem tudi postavimo na sonce in iz njega pridobimo zdravilen regratov sirup, ki blagodejno vpliva na naše grlo. Foto: Pixabay