Encijan prihaja iz družine sviščevk, najdemo pa ga predvsem v planinah. Večinoma poznamo modrega, a najdemo ga tudi v rumeni in rdeči barvi.

Najdemo ga tudi na Lovrencu, ki je prav zaradi lepih modrih cvetov pravi raj za ljubitelje cvetlic.

Encijan je zelo zdravilen!

V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo korenine starejših rastlin, ki se jih razreže na manjše kose in posuši. Iz njega se nato skuha čaj. Sveža korenina diši nekoliko ostro, posušena pa ima prijetno aromo. Glavna zdravilna sestavina encijana je grenčina.

Posebna priprava pri pripravi čaja

Pol čajne žličke drobno narezane in posušene korenine namakamo v skodelici hladne vode kar osem ur, lahko pa korenino tudi prelijemo z vročo vodo in precedimo. Encijanovih korenin ne kuhamo, saj bi bil tako pripravljen čaj pregrenak za uživanje.

Raste v glavnem na severozahodu Slovenije, na Snežniku in v Zasavju. Zavarovan je od leta 1922. V dolini Draga pod Begunjščico ta značilna planinska roža raste nizko v dolini.

Botanični biser posavskega hribovja, mu pravijo ljubitelji. Zato je bilo leta 1994 to največje in najlepše najdišče tega zaščitenega gorskega cvetja razglašeno za botanični naravni spomenik.

Travnik z encijani je ograjen, cvetje je zaščiteno. Tu ne gnojijo in ne obdelujejo strojno. Rastline je prepovedano trgati, izkopavati, lomiti ali poškodovati.

Če še ne veste, kam bi jo mahnili, se torej lahko odpravite do Lovrenca, 722 metrov visokega hriba, ki se nahaja ob planinski poti med Velikim Kozjem in Lisco.