Čeprav želod izvira iz hrastovih dreves in je tehnično užiten, je treba biti previden, saj vsebuje snov, ki se imenuje tanin, ki je v večjih količinah za ljudi strupen. Tanini so grenki in lahko dražijo želodec ter povzročijo slabost, bruhanje ali bolečine v prebavilih. Poleg tega lahko tanini motijo absorpcijo nekaterih hranil in povzročajo zaprtje. Foto: Pixabay

Večno vprašanje, ali je želod užiten. Poznamo namreč želodovo moko!

Želod je sicer užiten, vendar ga je pred uživanjem treba pravilno pripraviti, da se odstranijo tanini in postane varen za uživanje. Tradicionalno so ga uživala nekatera domorodna ljudstva, ki so razvila posebne tehnike priprave, kot so namakanje in kuhanje. Tako pripravljen želod se lahko uporablja za pripravo različnih jedi, na primer kot moka za peko kruha ali kot dodatek jedem. Surov pa nikakor ne!

Želod je velikokrat poleg gob, tako da je potrebna previdnost, da ga ne zaužijemo surovega! Foto: Pixabay

Kakšna je pravilna priprava želoda?

Olupimo in narežemo želode: Najprej je treba odstraniti trdo lupino in narediti manjše koščke.
Namakanje v vodi: Koščke želoda je treba namakati v vodi več dni, pri čemer je treba vodo pogosto menjati. Ta proces pomaga odstraniti večino taninov.
Kuhanje in sušenje: Po namakanju lahko želod skuhamo in nato posušimo. Posušeni želod lahko nato zmeljemo v moko, ki je primerna za peko.

Želod ima, tudi če je pravilno pripravljen, nekoliko grenek okus. Foto: Pixabay

Surov nikakor ne!

Če pojeste surov želod brez priprave, bo okus grenek, lahko pa pride tudi do prebavnih težav, kot so slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu. Pri večjih količinah je možno tudi tveganje, da nastopijo resnejše zdravstvene težave zaradi toksičnih (strupenih) učinkov taninov.