Slonjega trobca ne bi smeli imenovati rilec

Svetovni dan slonov zaznamujemo od leta 2012 po zaslugi Fundacije za ponovno naselitev slonov Tajske. Več kot 100 organizacij, v katere so vključeni številni posamezniki po vsem svetu, si prizadeva za ohranitev in zaščito slonov.

Pogled v oči slona nas lahko za vedno zaznamuje in se globoko vtisne v naš spomin. Takšni vtisi imajo vpliv za ohranitev te in drugih ogroženih vrst. Nezgrešljiv je njihov trobec, ki je izredno zanimiv večnamenski organ. Foto: ZOO Ljubljana

Slonov trobec je nastal kot združitev in podaljšanje zgornje ustnice in nosu, številni ljudje pa ga napačno imenujejo rilec, kar pogosto dodatno utrjujejo nepravilni prevodi različnih dokumentarnih oddaj. Sloni skozi trobec dihajo, z njim pa si pomagajo tudi pri vohanju. Ste vedeli, da lahko vanj zajamejo do 10 litrov vode in se škropijo ali vodo nesejo v usta in tako pijejo?

Kaj še sloni počnejo s svojim trobcem?

Z njim lahko primejo in prenašajo veje, se spopadajo ali medsebojno ljubkujejo, skozi njega trobijo in se tako sporazumevajo.

V trobcu slona je veliko mišičnih vlaken, ki potekajo v različne smeri, zaradi česar je izredno gibljiv. V njem je več kot 40.000 mišic, kar je veliko več, kot jih v vsem človeškem telesu. Foto: ZOO Ljubljana

Slonji mladiči sprva ne vedo, kako uporabljati trobec. Na srečo mleko pri mami sesajo z usti. Z opazovanjem odraslih slonov v čredi in z vajo se naučijo, kako uporabljati ta edinstveni in vsestranski organ. Foto: ZOO Ljubljana

Žalostna zgodba slonov

Žal so sloni zaradi človeka zelo ogroženi in ves čas na robu preživetja. Ljudje jih ogrožamo z nezakonitim lovom zaradi slonovine, mesa in kože, prav tako uničujemo njihov življenjski prostor. Ne ravno zavidljivo je tudi "usposabljanje" slonov za namen "kulturnih prereditev (npr. v cirkusih in drugih predstavah, oblačenje in okraševanje slonov, ...)