V slovenskem morju domuje več kot 150 delfinov. Nekateri med njimi so tako domači, da pridejo čisto blizu piranskega ribiškega pristanišča, oziroma mandrača. Člani društva Morigenos delfine opazujejo že od leta 2002 in v tem času so z nekaterimi postali že pravi prijatelji. Tisti, ki pridejo večkrat, imajo tudi svoja imena.

Kdaj in kje bomo delfine videli, je nemogoče napovedati. Delfini so svobodna bitja in pridejo k obali ali čolnu takrat, ko sami želijo. Če boste kdaj imeli srečo in bodo prišli čisto blizu vas, jih mirno opazujte. Ne delajte hitrih gibov, ne silite v njih in jih ne hranite. Delfini so divje živali in si hrano v morju najdejo sami.

Delfini so zelo družabna bitja, radi priplavajo k jadrnicam, čolnom ali k obali. Med seboj se sporazumevajo z žvižgi in posebnimi delfinjimi znaki.

S čim se prehranjujejo, kako spijo, kako jih ločimo med seboj, vse to lahko izveste v videoprispevku.

Naše morje je pomemben življenjski prostor delfinov vrste velika pliskavka. To je edina stalna vrsta kitov in delfinov pri nas, druge vrste nas obiščejo redkeje.

Delfini slovensko morje uporabljajo za prehranjevanje, igro, počitek, pa tudi za razmnoževanje in vzgojo mladičev. Bolj ali manj redno je v našem morju med 70 in 100 teh odličnih plavalcev. Med njimi so tudi samice z mladički.

Nekateri delfini se tukaj zadržujejo občasno, drugi redno. Nekaj je tudi takih, ki pridejo vsako leto.

Člani društva Morigenos delfine iščejo in opazujejo na morju, opazovalno točko pa imajo tudi na kopnem. Da bi prišli do nje, morajo premagati 146 stopnic. Toliko jih je namreč do vrha cerkvenega zvonika, ki se bohoti na vzpetini nad mestom. Tam z velikimi daljnogledi, s katerimi vidijo več kilometrov daleč, opazujejo morje in iščejo delfine.

Člani društva Morigenos delfine redno spremljajo in številne izmed njimi že dobro poznajo. Vsak ima svoj značaj.

Kako jih prepoznajo oziroma ločijo med seboj?

Delfini so družabne živali in večinoma živijo v skupinah. Med seboj se igrajo in tudi pretepajo, medtem pa se grizejo. V obeh čeljustih imajo na levi in na desni strani vrsto stožčastih zob, s katerimi lovijo plen. Ker se pogosto grizejo, so njihova telesa polna prask in brazgotin. Če so brazgotine izrazite, jih lahko prepoznajo po njih. Veliko zanesljivejša pa je hrbtna plavut. To je del telesa, ki je najbolj izpostavljen in pri vsakem delfinu je drugačen. Tako nekako, kot so pri ljudeh različni prstni odtisi. Zadnji rob plavuti je mnogo tanjši kot sprednji del in se lahko zelo hitro natrga in nacefra. Zareza, ki nastane, se nikoli ne zaraste.

Ko se boste naslednjič sprehajali ob morju ali pa se po njem vozili s čolnom, dobro opazujte okoli sebe. Morda boste imeli srečo in boste srečali skupino delfinov.