Bogomolke so žuželke, ki so dobile ime po značilni drži prvega para nog, ki spominja na človeka pri molitvi. So nenavadne in zanimive živali. Že njihova zunanjost je tako posebna, da so velikokrat navdih za filme in računalniške igrice. Verjetno ne bi bile vesele, če bi vedele, da imajo v filmih po navadi zlobne vloge.

Poznamo veliko, več kot 2300 vrst bogomolk, v Sloveniji živita dve vrsti. Foto: Epa

Prepoznamo jih po močnih, bodičastih sprednjih nogah in dolgem vitkem telesu. Velika krila, od katerih je sprednji par otrdel, zložijo plosko ob telo. Kadar so pri miru, jih tako skoraj ne opazimo. Kako hitro jo najdete v spodnjem posnetku?

Bogomolka

Mnoge med njimi so zelene ali rjave barve, kar jim omogoča, da se dobro skrijejo med rastlinami, medtem ko nepremično čakajo na plen. Bogomolke so večinoma tropske žuželke, le nekaj več kot 10 vrst jih živi v Evropi. Večino najdemo v vlažnih tropskih krajih.

Življenjska doba bogomolk je dve do tri leta. Foto: Epa

Barva njenega telesa je odvisna od barve okolja, v katerem je, in jo v nekaterih primerih lahko tudi spremeni.

Na podolgovatem telesu imajo majhno, bolj ali manj trikotno glavo, na kateri sta dve veliki sestavljeni očesi. Je edina med žuželkami, ki ima glavo nameščeno tako, da jo lahko vrti v vse smeri. Tako lahko opazujejo plen z obema očesoma, kar je pomembno, da čim natančneje presodi razdaljo do plena.

Nekatere tropske vrste so živopisnih barv in imajo številne izrastke, ki posnemajo cvetove rastlin, na katerih lovijo. Nekatere so tako podobne cvetovom, da lahko stojijo kjer koli na rastlini, in same po sebi privabijo žuželke.

Prehranjuje se z drugimi žuželkami. Foto: Epa

Bogomolke so neustrašne živali in skušajo tudi veliko večjega vsiljivca pogosto odgnati tako, da krila široko razprostrejo in se pred njim postavljajo ter se delajo večje, kot v resnici so.

Bogomolka

Po parjenju jeseni samica izleže jajčeca in jih s pomočjo posebnih žlez na zadku obda s proteinskim ovojem, ki se na zraku strdi in tvori ooteko. Spomladi se izležejo nekaj milimetrov velike ličinke, ki so plenilske; večkrat ubijejo in pojedo tudi svoje vrstnike. Znano je tudi, da samice med parjenjem požrejo samce. Znanstveniki so ugotovili, da se to zgodi, kadar so živali v ujetništvu. V naravi pa je to bolj redko, kajti samci po parjenju hitro pobegnejo.

Glavo z velikimi sestavljenimi očmi lahko obrača v vse smeri. Foto: Epa

Njihovi naravni sovražniki so vsi plenilci, večji od njih. Z njimi se prehranjujejo največkrat žabe in ptiči, pa tudi netopirji, kače in pajki.

Navadna bogomolka je srednje velika vrsta, zraste 7–8 cm, telo je zelene ali sivorjave barve. Foto: Epa

Bogomolke ne lovijo samo škodljivcev, temveč vse živali, ki so manjše od njih, vključno s koristnimi, kot so čebele, kuščarice in druge. Nekateri ljudje jih gojijo tudi kot domače ljubljenčke.

So nezahtevne za gojitev, potrebujejo le srednje velik terarij z vejicami in listi, razpršeno vodo za pitje in žuželke za prehrano.