Dermatolog je poklic, veja znotraj medicine, ki zahteva dolgotrajno izobraževanje ter nenehno izpopolnjevanje znanj in prakse. Ukvarja se z vsemi boleznimi kože, ki so nastali iz razlilčnih vzrokov.

Kandidat za specialista, dermatolog, postane preko več let trajajočega študija, prakse in izpopolnjevanja ter potrjevanja. Po srednji šoli (v večini primerov je to gimnazija ali srednja šola naravoslovne smeri), se izobraževanja bodočega dermatologa nadaljuje na medicinski fakulteti, smer medicina. Po diplomi na medicinski fakulteti kandidat za dermatologa, pridobi naziv doktor medicine.

Naslednji korak je opravljanje staža, dokončno pa postane dermatolog preko štiri letnega programa specializacije iz dermatologije.

Dermatolog se pri svojem delu posveča najrazličnejšim boleznim, povezanih s kožo. Ugotavlja tudi vzroke kožnih alergij in jih zdravi. Foto: Pixabay

Bodoči dermatolog se pripravlja na samostojno opravljanje poklica in izpopolnjuje pod nadzorom mentorjev.

Izpopolnjevanje vključuje preglede pacientov, učenje diagnosticiranja in zdravljenje več kot tri tisoč bolezni, opravlja kirurške postopke in posege, kot so biopsija, krioterapija, izrez kožnega tumorja ter drugih postopkov za odstranjevanje izrastkov in podobnega, diagnostiko ven in zdravljenje sklerozacije krčnih žil s pomočjo ultrazvoka ter opravlja alergološka testiranja za alergijske bolezni.

Dokončno postane dermatolog po uspešno zaključeni specializaciji ter opravljenem specialističnem izpitu pred komisijo. S tem pridobi naziv specialist dermatolog ter licenco s strani zdravniške zbornice Slovenije. Foto: EPA
Ordinacija z mizo in mnogimi aparati, ki jih dermatolog potrebuje pri svojem delu. Neprestano se mora dermatolog tudi izpopolnjevati in izovraževati, tako na področju znanja kot upravljanja s tehničnimi pripomočki in aparaturami. Foto: Pixabay

Nekateri dermatologi se med študijem ali ob njegovem zaključku usmerijo na akademsko področje oziroma izobraževanja študentov medicine na področju dermatologije. V to delo je velikokrat zajet tudi raziskovalni doktorski študij.

Obstaja tudi možnost specializacije za ožja področja dermatologije. V tem primeru se splošno zanje področja nadgradi z dodatnim izobraževanjem, praksami in znanji izbranega ožjega področja.

Ožja področja so kožne alergije, obsevalne tehnike, kožne bolezni novorojenčkov in dojenčkov, kozmetična dermatologija ter razna druga ožja področja.

Tako kot vsaka veja znotraj medicine, je tudi življenje dermatologa način življenja. To pomeni, da mora osebo, ki se odloči za ta poklic že v osnovi zanimati skrb za zdravje človeka, seveda predvsem na področju kože, pa seveda tudi celostno.

O sončenju, ki je seveda področje, ki se še kako dotika kože, imajo dermatologi vsako leto veliko za povedati. Preverite, kaj je o tej temi spregovoril dermatolog v oddaji Dobro jutro.

Miti in resnice o … sončenju: dermatolog Borut Žgavec.