Kiparji morajo imeti izvrsten čut za umetnost, prostorsko dojemanje, poznati morajo različne postopke in materiale za obdelavo. Ustvarjajo lahko le za namen umetnosti ali sodelujejo z arhitekti in ustvarjajo vsesplošno uporabne izdelke (npr. stopnice, umivalnike, pomivalna korita in mnoge druge stanovanjske izdelke). Foto: Radio Maribor
Kiparski izdelki lahko krasijo tudi javne površine in postanejo pomemben del kulture. Tukaj vidimo npr. Zmajski most v središču Ljubljane. Foto: BoBo
Kiparjevo delo je izdelava kipov iz različnih vrst materialov
Prva stopnja nastajanja kipa je ideja o tem, kako naj kip zgleda oziroma kaj naj upodablja, ki jo kipar dobi od naročnika kipa ali pa prek lastnega navdiha.Ideji pogosto sledi izris osnutka oziroma skice bodočega izdelka. V naslednji stopnji kipar začne kip fizično izdelovati na več možnih načinov: z rezbarjenjem iz lesa, s klesanjem iz kamna, npr. iz marmorja, granita, z modeliranjem iz gline ali voska, s kovanjem, ali z vlivanjem v kalup oziroma model.

Tridimenzionalne oblike, ki jih iz teh snovi s postopki obdelave kipar izdela, imenujemo kip. Vsaka metoda obdelave ima svoje posebnosti, ki od kiparja zahteva širok spekter znanj in veliko ročnih spretnosti, ki jih pridobiva večinoma s praktičnim delom.
Kipar kot material za kipe uporablja kamen, les, glino, vosek, mavec, različne vrste kovin, umetne mase, poliester in različne vrste plastike. Uporablja različno velike modelirke, t.j. orodje za oblikovanje mehkih materialov, dleta različnih oblik in velikosti, varilni aparat, nakovala, kladiva, ročne brusilke, pile, brusni papir in širok spekter drugega ročnega orodja. Foto: Facebook/Museo Gypsotheca Antonio Canova