Gorsko kolesarjenje je vožnja s kolesom izven urejenih poti, po navadi po gozdnih poteh, ki kot vemo niso preveč ravna. Za tak način vožnje je poleg gorskega kolesa potrebna vztrajnost, samostojnost in tehnično obvladanje kolesa.
Ker se gorsko kolesarjenje pogosto dogaja v divjini stran od civilizacije, je med gorskimi kolesarji močno razvita značilnost samopreživetja, saj mora kolesar, da ne obtiči brez pomoči, obvladati popravilo kolesa, kar daje temu načinu športa pridih pustolovščine.
Gorski kolesarji se pogosto združujejo v društvih, poleg tega so skupinske vožnje pogosta oblika druženja, predvsem na daljših poteh.
Oprema:
Gorsko kolo ima manjši in močnejši okvir od cestnega. Ena od tipičnih značilnosti so tudi širše gume z globokim profilom in ravno ali dvignjeno krmilo, ki omogoča bolj pokončno držo.
Tudi pri gorskem kolesarjenju potekajo tekme, je pa ta oblika v prvi vrsti bolj namenjena odraslih kot otrokom.
O gorskem kolesarstvu je tekla tudi beseda v eni od oddaj Dobro jutro:
Kako pa za pokušino izgleda tekma gorskega kolesarjenja?
