Atletika je razširjena po vsem svetu, tudi zato, ker zanjo ne potrebujemo drage opreme. Pogosto zadostujejo le kratke hlače, kratka majica in športna obutev ter stadion s tekaško stezo in travnato površino. A pojdimo po vrsti, da katere discipline ne pozabimo!

Atletski stadion

Atletiko sestavljajo teki, meti, skoki in hitra hoja. Najpogostejše oblike atletskih tekmovanj so teki, skoki in meti na stadionu, tek po cesti, kros in hitra hoja. Podatki o organizirani atletiki segajo že v leto 776 pr. n. št., ko so potekale antične olimpijske igre. Atletska tekmovanja so osnova modernih poletnih olimpijskih iger, odmevni tekmovanji pa sta tudi svetovno prvenstvo in svetovno dvoransko prvenstvo.

Beseda atletika je izpeljanka iz starogrške besede "athletes" - tekmovalec na javnem tekmovanju - oziroma iz besede "athlos" - tekmovanje.

Atletika je individualni šport, kar pomeni, da vsak tekmovalec tekmuje zase, izjema so le štafetni teki na 100 in 400 metrov, ko si morajo štirje tekmovalci predajati štafetno palico. Atleti lahko na tekmovanju nastopajo v eni ali več disciplin, kar pa je redko. Moški in ženske tekmujejo posebej. Tekmovanja potekajo vse leto, le da se v zimski sezoni športniki merijo v dvorani, poleti pa na prostem.

Skok v daljino

Poglejmo si zdaj nekoliko podrobneje posamezne discipline. Teki se namreč delijo glede na dolžino proge na šprint (100 metrov, 200 metrov, 400 metrov), tek na srednje proge (800 metrov, 1.500 metrov, 3.000 metrov) in tek na dolge proge (5.000 metrov, 10.000 metrov). Poznamo pa tudi tek čez ovire. Za gledalce so običajno najzanimivejše najkrajše discipline, torej šprinti, v katerih prevladujejo temnopolti, mišičasti atleti iz karibskih držav in ZDA. Nasprotno pa so v teku na dolge proge najuspešnejši lahki afriški atleti.

Na travnati zelenici v notranjem delu stadiona pa potekata druga dva tipa disciplin, meti in skoki. Pri metih za rezultat šteje dolžina, ki jo lahko atlet doseže z metom ali sunkom določenega metalnega orodja. Metalne discipline so suvanje krogle, met diska, met kopja in met kladiva.

Štiri najpogostejše skakalne discipline pa so skok v daljino in troskok, kjer se meri vodoravna dolžina, ki jo atlet preskoči, ter skok v višino in skok ob palici, kjer se meri preskočena višina.

Met kopja

Uh, pa to še ni vse! Poznamo tudi "sestavljeni" disciplini - deseteroboj, v katerem v desetih panogah tekmujejo atleti, in sedmeroboj, v katerem tekmujejo atletinje. Tekmovanje poteka v več različnih disciplinah, vsak dosežek pa prinese določeno število točk za skupni rezultat.

S tem smo raziskali discipline, ki se odvijajo na stadionih. Ne smemo pa pozabiti niti na tek po cesti - najbolj znan in tudi med rekreativnimi tekači priljubljen je maraton -, kros, ki poteka po travnikih in gozdovih, ter hitro hojo, pri kateri mora biti ena noga vedno v stiku s podlago. Hojo nadzorujejo sodniki, če tekmovalec prekrši pravila, pa je diskvalificiran.

Profesionalna atletska tekmovanja torej potekajo na enem izmed treh tipov prizorišč: stadionih, progah po travnikih ali skozi gozd in cestnih progah. Na stadionu tekaška steza poteka krožno po zunanjem robu stadiona, meri 400 m v dolžino in ima vsaj osem prog s širino 1,22 metra. Nekdaj so bile steze prekrite s peščeno tekaško površino, moderne steze za tek v vsakem vremenu pa so prekrite s sintetično površino, odporno proti vremenu, ki je običajno iz gume.

Štafeta

Atletika je ena izmed osnovnih disciplin na poletnih olimpijskih igrah, saj se na tem največjem športnem dogodku zvrsti kar 47 atletskih disciplin, 24 za moške in 23 za ženske. Moške in ženske discipline so identične ali podobne, z izjemo hitre hoje na 50 km za moške.

In kdo je trenutno največji zvezdnik svetovne atletike? To je brez dvoma jamajški sprinter Usain Bolt. Ta 27-letni tekač je trenutni olimpijski in svetovni prvak v teku na 100 in 200 metrov ter svetovni rekorder v obeh disciplinah (9,58 sekunde in 19,19 sekunde). Ima vzdevek "Strela", znan pa je tudi kot velik zabavljač, saj se še tik pred štartom pači v kamero, zbada druge tekmovalce in zabava občinstvo.

Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov pa je Primož Kozmus iz Brežic, ki je že vrsto let v samem svetovnem vrhu meta kladiva. Leta 2008 je na olimpijskih igrah v Pekingu postal tudi olimpijski prvak, lani v Londonu pa je bil srebrn. S svetovnih prvenstev pa ima zlato, srebro in bron.