Biatlon je zimski šport, ki združuje dve športni disciplini - smučarski tek in streljanje (z malokalibrsko puško).

Prvič se je ta šport na olimpijskih igrah pojavil pod imenom "vojaška patrulja" leta 1924 in pozneje še kot predstavitveni šport na igrah v letih 1928, 1936 in 1948. Kot olimpijska disciplina je bil biatlon sprejet šele sredi petdesetih let 20. stoletja, saj se države, ki so ta šport gojile, niso mogle zediniti okoli pravil.

In kakšna so ta pravila danes?

Razložimo le najosnovnejša. Tekmovalci in tekmovalke so oblečeni v zimske kombinezone, na nogah pa imajo smuči za smučarski tek. Saj veste, to so tiste tanke "dilce", ki so mnogo ožje od smučarskih in na katerih je precej težko loviti ravnovesje. Po določeni pretečeni razdalji se tekmovalec ustavi na strelišču, kjer mora izstreliti pet nabojev - enkrat stoje, drugič leže. Če je pretečena razdalja daljša, pa mora na strelišču opraviti štiri postanke. Glede na njegov strelski (ne)uspeh se mora podati v kazenski krog ali pa se k njegovemu časovnemu izkupičku prišteje določen čas. Zmaga tisti, ki v cilj pride najhitreje.

V biatlonu sta dovoljeni obe, a ker je prosti slog hitrejši (imenuje se tudi drsalna tehnika), je ta prevladujoč. Pri premikanju si pomagajo lahko le s palicami, puško pa nosijo s seboj na hrbtu. Puška tehta najmanj 3,5 kilograma, tarča pa je od strelišča oddaljena 50 metrov.

Obstaja več različnih tekem posameznikov. Biatlonci se lahko merijo v 20-kilometrski preizkušnji (ženske v 15-kilometrski) ali v sprinterski, ki je dolga 10 kilometrov za moške oziroma 7,5 kilometra za ženske. Poznamo tudi zasledovalno tekmo, v kateri se tekmovalci podajo na progo glede na zaostanek s prejšnje tekme, ter tekmo s skupinskim startom, v kateri vsi biatlonci startajo sočasno. Pri tem v prvih metrih nastane kar nekaj gneče. Obstaja pa tudi štatetna preizkušnja, tako moška in ženska kot mešana, pri kateri sta v eni ekipi po dva moška in dva ženska člana.

V nasprotju z alpskimi smučarji se biatlonska karavana skupaj seli iz kraja v kraj, torej moški in ženske tekmujejo na istih prizoriščih. Med najbolj znana prizorišča spadajo Hochfilzen v Avstriji, Nove mesto na Češkem, Lahti in Kontiolahti na Finskem, Oberhof in Ruhpolding v Nemčiji, Holmenkollen in Lillehammer na Norveškem in tako naprej. V Sloveniji pa za biatlonsko središče velja Pokljuka, ki je sicer ena izmed naših najbolj znanih planot.

Slovenski tekmovalec z največ dosežki na največjih tekmovanjih je Jakov Fak, ki je po rodu s Hrvaškega, a ker je dolga leta vadil s slovensko reprezentanco, je sprejel tudi naše državljanstvo.