Pri skoku v višino se mora tekmovalec zelo usločiti v hrbtnem delu. Z zaletom skoči visoko, pri tem pa seveda upa, da se palica, preko katere skoči, ne podre. Foto: Pixabay

Tehniko skoka v višino sestavljajo: zalet, odriv, prehod letvice, doskok.

Zalet: izmerimo ga pod kotom 45 stopinj glede na letvico z osmimi hodnimi koraki. Na začetek zaleta postavimo zamašno nogo, odrivna je pripravljena za prvi korak. Hitrost zaleta mora naraščati proti odrivu. Zalet mora biti ritmičen.

Odriv: aktivna postavitev stopala odrivne noge pod kotom 45 stopinj in 2 stopali stran od letvice. Zadnji korak mora biti izrazito hiter in krajši od ostalih. Oodrivno mesto je na prvi četrtini razdalje med obema stojaloma, odriv ne sme biti sonožen.

Prehod letvice: Izvedene morajo biti "škarjice". To pomeni, da sta nogi čim bolj iztegnjeni, telo pa nagnjeno rahlo naprej. Glava je v podaljšku trupa ali nekoliko zaklonjena, noge so v kolenu pokrčene, kolena in ramena morajo biti nižje od položaja bokov.

Doskok: Največja značilnost tehnike flop pri skoku v višino, je let s hrbtom čez letvico v usločenem položaju. Boke je potrebno potiskati naprej in navzgor, ramena in stopala pa navzdol. Tak način skakanja se je uveljavil kot najbolj učinkovit in racionalen — tako v vrhunski kot tudi v šolski atletiki. Ob tem je potrebno opozoriti na varno doskočišče. Tehnika flop je tudi tekmovalna tehnika.

Skok v višino je eden izmed športov na poletnih olimpijskih igrah. Tekmujejo tako moški kot ženske. Foto: Pixabay

Skakalec mora prenehati s tekmovanjem, ko trikrat zapored podre letvico, ne oziraje se na višino, kjer je opravljal poskuse. Skok ni veljaven, če se skakalec odrine sonožno.

Kako vse to izgleda v praksi, si lahko ogledate v videoprispevku, ki je bil objavljen v oddaji Infodrom:

Infodrom: Sandro, rekorder v skoku v višino

In še eden izmed skokov:

Sandro Tomassini 217 cm Skok v višino 1. mesto Prvenstvo Slovenije (U18) Nova Gorica 2020