Kar vprašajte svoje starejše babice ali celo prababice

Starejši ljudje se še spomnijo lakote, malo mlajši se spomnijo tudi praznih polic in romanja v tujino, včasih celo po osnovne dobrine, danes pa smo vajeni in se nam zdi kar samo po sebi umevno, da se police v trgovinah šibijo pod različnimi izdelki, da je hrane več kot dovolj, kot da je nikoli več ne bo zmanjkalo.

Enako se večini od nas dogaja tudi doma. Hladilnik je poln ali prepoln, zelenjavo in sadje kupujemo za ves teden, pri shranjevanju pa smo včasih še malomarni in potem pridemo do grozljivega uradnega podatka, da v povprečju vsak Slovenec na leto zavrže 82 kg hrane. Če nam že ni žal za živila, ki jih je nekdo moral pridelati, potem bi se morali vsaj zamisliti ob bolj prazni denarnici. In to brez potrebe.

Bilo bi prav, da bi bili pozornejši, uporabili malo več zdrave pameti, in si vzeli samo malo več časa za branje deklaracij in navodil, ki jih dobimo ali na živilih ali pa jih najdemo na različnih brošuricah z dobrimi nasveti, pa še spletne strani so polne koristnih nasvetov, ki jih velja upoštevati. Lažje bomo živeli, bolj zdravi bomo, pa tudi manj denarja (hrane) bomo zmetali v smetnjake.

Konkretni nasveti

Pozanimajmo se, kako je treba pravilno shranjevati živila, da se bodo obdržala dalj časa. Če niso shranjena, kot je treba, lahko postanejo gojišče zdravju škodljivih bakterij. Če bomo hrano pravilno pripravili in shranjevali, se bomo zagotovo izognili lažji ali celo kakšni hujši zastrupitvi. Najpomembnejše je živila hraniti na zanje primerni temperaturi v čistem in suhem okolju. Za sadje in zelenjavo velja, da začneta gniti, se mehčati in plesneti prej, kot bi bilo treba, če ju nismo ustrezno shranili. Gospodinjstva večinoma oboje hranijo v hladilniku, kar je seveda najboljše za ohranjanje svežine.

Na to moramo biti še posebej pozorni, če kupujemo za daljše obdobje, sicer pa sadje lahko pustimo tudi na zraku, seveda pa ne sme ostati v neprodušno zaprti embalaži. Sadje v lepi skledi, sredi mize je ravno tako lepa dekoracija kot šopek rož, pa še na očeh ga imamo in zato pogosteje segamo po njem.

Osnovna pravila pri shranjevanju živil

Pomembno je vedeti, na kakšni temperaturi je treba shranjevati določeno živilo. Prostori, kjer živila shranjujemo, morajo biti vedno čisti, hladni in suhi. Ostanke hrane ali živil vedno pokrijemo ali dobro zavijemo. Hrano, ki je ne shranjujemo v hladilniku, je treba zaščititi pred žuželkami, škodljivci, živalmi, pticami, prahom in paro. Glede shranjevanja živil upoštevajmo navodila na embalaži. Živil ne smemo hraniti predolgo. Zato moramo redno pregledovati roke uporabe. Če je živilo videti pokvarjeno ali ima sumljiv vonj, ga raje zavrzimo.

Shranjevanje hrane na hladnem upočasnjuje razmnoževanje bakterij, zato je treba vsa živila, ki se hitro pokvarijo, zlasti meso, perutnino in ribe, hraniti na hladnem. Pomembno je, da surovo meso, perutnina ali ribe ne onesnažijo že skuhane hrane in tiste, ki jo nameravate uživati surovo. Plesniva živila je treba zavreči v celoti, ne samo plesnivih površinskih plasti. Pripravljeno hrano je treba pojesti takoj, ko je skuhana. Če kuhane ali pogrete hrane ne zaužijete v celoti, jo ohladite in shranite na hladno. Hrane ne smete shranjevati na toplem ali pri sobni temperaturi, saj so takšne temperature kot nalašč za hitro gojišče bakterij. Sploh poleti ne smete puščati mesa na kuhinjskem pultu. Takoj, ko se ohladi, dajte meso v hladilnik.

Kaj sodi v hladilnik?
Pomembno je vedeti, kakšne so tehnične lastnosti hladilnika, saj boste tako vedeli, kakšna je temperatura na različnih policah. Pazite, da se v zamrzovalniku ne nabirajo ledene obloge, saj hladilnik tako za ohlajanje porablja preveč energije. Živil v hladilniku ni dobro zlagati tik ob steno, saj tako zrak ne more pravilno krožiti. Kuhano hrano najprej ohladite na sobno temperaturo in jo šele nato postavite v hladilnik. Ko je hrana skuhana, jo je najpozneje v dveh urah treba pravilno ohladiti in shraniti.

Že res, da hodimo v trgovino največkrat samo enkrat na teden, saj nam čas ne dopušča, da bi hrano kupovali vsak dan sproti, pa je vseeno treba kupovati z glavo, ne z očmi. Napišimo si seznam živil, ki jih bomo kupili, skrbno načrtujmo, koliko jih bomo dejansko porabili, pokvarljivih živil raje nabavimo manj kot preveč in vedno preverimo kakovost ter preberimo nalepke.

Kakšen paradoks je postalo naše življenje v teh časih, ko imamo hladilnike, zamrzovalnike in primerno embalažo za živila, pa jih toliko zavržemo. Naše babice so morale živeti bolj iz rok v usta, težje je bilo shranjevati živila, pa so jih kljub temu bistveno manj zavrgle.

Če nam je že vseeno, koliko potrošimo, ker je pač udobno kupovati živila na zalogo, pa pomislimo še na vodo in energijo, ki smo ju ravno tako zavrgli, ki pa sta še kako pomembni za nadaljnjo pridelavo, predelavo in distribucijo. Če nam je že vseeno, koliko hrane zavržemo, pa se vsaj malo zamislimo o svojih vrednotah, saj se moramo zavedati, da hrana ni nekaj samo po sebi umevnega. Milijarda lačnih po svetu, bi znala povedati, kakšen je pravi odnos do hrane.