Trije zakoni o katerih je govora na referendumih so:
- Sprememba zakona o vladi
- Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi
- Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Poglejmo, kaj pri posameznem referendumu pomeni, če se obkroži ZA in kaj, če PROTI:

1. Sprememba zakona o vladi
Vlado bi po novem sestavljalo 20 ministrov, kar je trije več kot doslej, s preoblikovanjem resorjev pa bi dobili nove ministre za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za naravne vire in prostor.

Če se obkroži ZA:
Sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb zahteva prilagoditev in odzivnost ministrstev ter da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše ob drugačni organizaciji ter da bodo ministrstva bolj vitka ter zato bolj operativna, odzivna in učinkovita in da za izvedbo sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva.

Če se obkroži PROTI:
Tri nova ministrstva prinašajo višje stroške in breme za davkoplačevalce. Povečano število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.

2. Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi

Zakon, ki je predmet referenduma določa, da se začetek izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, zamakne za eno leto.
Prav tako bi se zagotovilo dodatnih okoli 30 milijonov evrov za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev.

Če se obkroži ZA:
Vsebina osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi je tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi. Prav tako bi se kljub zamiku uveljavitve osnovnega zakona dolgotrajna oskrba še naprej izvajala po drugih zakonih, ki trenutno veljajo.

Če se obkroži PROTI:
Gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve. Prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, je dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.

3. Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija
Zakon, ki je predmet referenduma določa, da bi se namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta, ustanovil enoten organ - svet zavoda s 17 člani: Šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti.

Če se obkroži ZA:
Novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval državni zbor, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru. Hkratno zmanjšanje števila članov sveta zavoda bo omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost in uravnoteženost.

Če se obkroži PROTI:
Z novelo se nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost; da se s sprejemom novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.