Zakaj torej praznujemo dva dneva, ne pa samo en dan?
Večina držav praznuje samo 1. januar kot uradni začetek leta. V Sloveniji pa je tudi 2. januar uradno državni praznik in dela prost dan. To izvira iz tradicije podaljšanega praznovanja novega leta, ko se ljudje še družijo in obiskujejo.
Zakaj podaljšano praznovanje?
Kulturni in družinski običaji: Ljudje si po praznični noči vzamejo več časa za počitek, druženje in začetek leta z bližnjimi.
Praktični razlogi: Številne države zaradi gospodarskih in delovnih potreb omejijo prosti čas le na 1. januar. Vendar pa države, kot sta Slovenija ali Škotska, omogočajo dodaten dan počitka zaradi kulturnih tradicij.
Nekatere kulture in religije sploh ne praznujejo novega leta 1. januarja. Na primer, kitajsko novo leto, judovsko novo leto (Roš Hašana) ali islamsko novo leto (Hijra) padejo na druge datume, ki so odvisni od luninega koledarja.
Kdaj bodo Kitajci vstopili v leto 2025?
Kitajsko novo leto, znano tudi kot lunarno novo leto, se v letu 2025 začne 29. januarja. To pomeni, da bo Kitajska vstopila v leto 2025 na ta datum, ki je odvisen od luninega koledarja in se vsako leto spreminja.
Lunarno novo leto se praznuje ob drugi novi luni po zimskem solsticiju, kar pomeni, da se datum praznovanja vsako leto spreminja, običajno med 21. januarjem in 20. februarjem. V letu 2025 bo Kitajska vstopila v leto kače, ki bo trajalo do 16. februarja 2026.
Katere države v Evropi pa nimajo 2. januarja praznika?
Večina evropskih držav nima 2. januarja kot dela prostega dne. To velja za Nemčijo, Francijo, Italijo, Španijo, Poljsko, Madžarsko, Hrvaško, Češko, Slovaško, baltske države (Litva, Latvija, Estonija), skandinavske države (Danska, Norveška, Švedska, Finska), Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo, Ciper.
